Ezekiel 44
1 Eka ngʼatno noduoga nyaka e rangach ma oko mar kama ler mar lemo, mochomo yo wuok chiengʼ, kendo ne olore.
Potem me je privedel nazaj po poti velikih vrat zunanjega svetišča, ki gledajo proti vzhodu; in ta so bila zaprta.
2 Jehova Nyasaye nowachona niya, “Rangajni nyaka sik kolor. Ok onego yawe, kendo ok oyie ni ngʼato mondo oluwe kadonjo. Nyaka osik kolore nikech Jehova Nyasaye, ma Nyasach Israel, oseluwe kadonjo.
Potem mi je Gospod rekel: »Ta velika vrata bodo zaprta, ne bodo odprta in noben človek ne bo vstopil skoznje; ker je Gospod, Izraelov Bog, vstopil skoznje, zato bodo zaprta.
3 Wuod ruoth kende ema oyiene mar bet piny gi ei rangach mondo ochiem e nyim Jehova Nyasaye. To nyaka odonji koluwo bwo gama mar kar donjo kendo kanyo ema ochak oluw kodok.”
Ta so za princa; princ bo sedel v njih, da jé kruh pred Gospodom; vstopil bo po poti preddverja teh velikih vrat in ven bo šel po isti poti.«
4 Eka ngʼatno nokela koluwo koda rangach man yo nyandwat mochomo nyim hekalu tir. Nangʼicho, kendo naneno duongʼ mar Jehova Nyasaye kopongʼo hekalu mar Jehova Nyasaye, mi napodho piny auma.
Potem me je privedel po poti severnih velikih vrat pred hišo. Pogledal sem in glej, Gospodova slava je napolnila Gospodovo hišo in padel sem na svoj obraz.
5 Jehova Nyasaye nowachona niya, “Wuod dhano, nen maber, chik iti mos kendo ket chunyi mondo itim gik moko duto ma anyisi kuom chike duto mag hekalu mar Jehova Nyasaye. Ket chunyi mar yango yo midonjogo e hekalu kod yore duto miwuokgo kama ler mar lemo.
Gospod mi je rekel: »Človeški sin, dobro zaznamuj in glej s svojimi očmi in poslušaj s svojimi ušesi vse, kar ti rečem glede vseh odredb Gospodove hiše in vse njegove postave; in dobro zaznamuj vhod hiše, z vsakim vstopanjem v svetišče.
6 Nyis jo-dhood Israel ma jongʼanyogo kama: ‘Ma e gima Jehova Nyasaye Manyalo Gik Moko Duto wacho: Yaye dhood Israel, timbeu mamono oroma!
Upornim boš rekel, celó Izraelovi hiši: ›Tako govori Gospod Bog: ›Oh vi, Izraelova hiša, naj vam bo dovolj vseh vaših ogabnosti
7 Kaachiel gi timbeu mamono mamoko duto, ne ukelo ogendini mamoko ma ok oter nyangu gie chunygi gi ringregi nyaka ei kara maler mar lemo, mine udwanyo hekaluna kane uchiwona chiemo gi boche kod remo, kendo ne uketho singruokna kodu.
v tem, da ste v moje svetišče privedli tujce, neobrezane v srcu in neobrezane v mesu, da bi bili v mojem svetišču, da ga oskrunijo, celó mojo hišo, ko darujete moj kruh, tolščo in kri in zaradi vseh vaših ogabnosti so prelamljali mojo zavezo.
8 Kar timo gima owinjore utim gi giga maler, to ne uketo jomoko nono mondo ema orit kara maler mar lemo.
Vi niste skrbeli za moje svete stvari, temveč ste si zase postavili čuvaje moje zadolžitve v mojem svetišču.‹
9 Ma e gima Jehova Nyasaye Manyalo Gik Moko Duto wacho: Onge ogendini ma ok oter nyangu gie chunygi kata kuom ringregi moyie negidonjo kara maler mar lemo, kata obed ni gin oganda ma oko modak e dier jo-Israel.
Tako govori Gospod Bog: ›Noben tujec, neobrezan v srcu niti neobrezan v mesu, izmed kateregakoli tujca, ki je med Izraelovimi otroki, ne bo vstopil v moje svetišče.
10 “‘To jo-Lawi mane odhi mabor koda ka jo-Israel nobaro oweya, mago mane obaro oweya ka giluwo nyisechegi manono, nyaka yud kum maromre gi richogi.
Lévijevci, ki so šli daleč proč od mene, ko je Izrael zašel, ki so zašli proč od mene, za svojimi maliki; oni bodo torej nosili svojo krivdo.
11 Ginyalo mana tiyona e kara maler mar lemo ka girito dhorangeye mag hekalu kendo ka gikonyo tije moko e iye; ginyalo yangʼo jamni mitimogo misengini miwangʼo pep kendo ginyalo chiwo misengini ni ji ka gichungʼ e nyimgi kendo gitiyonegi.
Vendar bodo služabniki v mojem svetišču in imeli bodo zadolžitev pri velikih vratih hiše in služili bodo hiši. Klali bodo žgalno daritev in klavno daritev za ljudstvo in stali bodo pred njimi, da jim služijo.
12 To nikech negitiyo nigi e nyim nyisechegi manono, mi gimiyo jo-dhood Israel opodho e richo, omiyo asekwongʼora chuth ni nyaka giyud kum maromre gi richogi, Jehova Nyasaye Manyalo Gik Moko Duto osewacho.
Ker so jim služili pred njihovimi maliki in Izraelovi hiši povzročili, da pade v krivičnost; zatorej sem proti njim vzdignil svojo roko, ‹ govori Gospod Bog ›in nosili bodo svojo krivičnost.
13 Ok oyienigi sudo buta machiegni mondo gitina kaka jodolo, kata mondo gibi machiegni gi gira moro amora maler, kata gi chiwo maga maler mogik. Nyaka gitingʼ wichkuot mar timbegi mamono.
In ne bodo mi prišli blizu, da bi mi opravljali duhovniško službo niti da bi se približali katerikoli izmed mojih svetih stvari na najsvetejšem kraju, temveč bodo nosili svojo sramoto in svoje ogabnosti, ki so jih zagrešili.
14 To kata kamano pod abiro ketogi jorit mag tijega mag hekalu kod tije duto monego otim e iye.
Toda naredil jih bom čuvaje oskrbe hiše, za vso njeno službo in za vse, kar bo v njej storjeno.
15 “‘To jodolo ma jo-Lawi kendo ma nyikwa Zadok mane otiyo tijegi gi adiera e kara maler mar lemo kane jo-Israel obaro oweya, oyienigi sudo buta machiegni mondo giti e nyima. Ginyalo chungʼ e nyima ka gichiwo misengini mag boche gi remo, Jehova Nyasaye Manyalo Gik Moko Duto osewacho.
Toda duhovniki Lévijevcev, Cadókovi sinovi, ki so skrbeli za moje svetišče, ko so Izraelovi otroci zašli od mene, mi bodo prišli blizu, da bi mi služili in stali bodo pred menoj, da mi darujejo tolščo in kri, ‹ govori Gospod Bog:
16 Gin kendgi ema onego gidonji e kara maler mar lemo; gin kendgi ema oyienigi sudo machiegni gi mesana mondo giti e nyima kendo gitim tijena.
›Vstopali bodo v moje svetišče in se približali moji mizi, da bi mi služili in skrbeli za mojo zadolžitev.
17 “‘Ka gidonjo e dhorangeye mag laru ma iye, to nyaka girwak lewni marep-rep. Ok oyienegi rwako lewni mapek molos gi yie rombe ka gitiyo e dhorangeye mag laru ma iye, kata ei hekalu.
In zgodilo se bo, ko vstopajo pri velikih vratih notranjega dvora, da bodo oblečeni s platnenimi oblačili; in nobena volna ne bo prišla nanje, medtem ko služijo pri velikih vratih notranjega dvora in znotraj.
18 Nyaka gitwe kilemba molos gi lewni marep-rep e wiyegi, kendo nyaka gitwe lewni marep-rep e nungogi. Ok oyienigi rwako gimoro amora manyalo miyo luya chamgi.
Na svojih glavah bodo imeli platnene klobučke in na svojih ledjih bodo imeli kratke platnene hlače; ne bodo se opasovali s čimerkoli, kar povzroča znojenje.
19 Kagiwuok oko mondo gidonji e laru ma oko kama ji nitie to nyaka gigol oko lewni mane girwako ka gitiyo, kendo nyaka giwegi e udi maler mowal, ka girwako lepgi mamoko, mondo kik gikel chandruok ni joma orere e lewnigo.
Ko gredo naprej, na skrajni dvor, celó na skrajni dvor ljudstva, bodo odložili svoja oblačila, v katerih so služili in jih položili v svete sobe in nadeli si bodo druga oblačila in ljudstva ne bodo posvetili s svojimi oblačili.
20 “‘Ok oyienigi lielo yie wigi kata weyo yie wigi dongo maboyo, to nyaka gine ni yier wiyegi obusi maber.
Niti si ne bodo brili svojih glav niti ne bodo pustili pramenom, da zrastejo dolgi. Svoje glave si bodo zgolj strigli.
21 Ok oyiene jadolo madho divai seche modonjo e laru maiye.
Niti ne bo katerikoli duhovnik pil vina, ko vstopa na notranji dvor.
22 Bende ok oyienigi kendo mon ma chwogi otho, kata mon moweyo chwogi. Ginyalo kendo mana nyiri masilili mag jo-Israel, kata dhako ma chwore otho ma chwore ne jadolo.
Niti si za svoje žene ne bodo jemali vdove, niti tiste, ki je odslovljena, temveč si bodo jemali device od semena Izraelove hiše ali vdovo, ki je imela poprej duhovnika.
23 Jadolo onego puonj joga pogruok manie kind gik maler mowal kod gik moko amoka moriwo ji duto, kendo nyaka ginyisgi kaka ginyalo pogo kind gik mochido gi gik mopwodhi.
Moje ljudstvo bodo učili razliko med svetim in oskrunjenim in jim povzročili, da razpoznavajo med nečistim in čistim.
24 “‘Ka nitie winjruok marach moro amora e kind ji, to jodolo nyaka bed jongʼad bura kendo nyaka gilos wachno kaluwore gi buchena. Nyaka girit chikena gi yorena morito nyasi maga moyiedhi duto, kendo nyaka girit Sabato maga kaka odiechienge maler.
V polemiki bodo razsojali in sodili jo bodo glede na moje sodbe in držali se bodo mojih postav in mojih zakonov in vseh mojih pravil, v vseh mojih zborih; in posvečevali bodo moje šabate.
25 “‘Jadolo nyaka ritre, kendo kik osud machiegni gi ringre ngʼama otho ma dimi obed mogak. To kapo ni ngʼama othono en wuon mare kata min mare, kata wuode kata nyare, kata owadgi kata nyamin mapok odhi tedo, to oyiene mondo obed mogak.
Ne bodo prišli k nobeni mrtvi osebi, da se omadežujejo, razen za očeta ali za mater ali za sina, ali za hčer, za brata ali za sestro, ki nima soproga, se lahko omadežujejo.
26 Ka osepwodhore, to nyaka orit kuom ndalo abiriyo.
Potem ko je očiščen, mu bodo prišteli sedem dni.
27 Odiechiengʼ mowinjore odonji e laru maiye mar kama ler mar lemo mondo oti tij dolo e kama ler mar lemo, to nyaka ochiw misango mar golo richo ni en owuon, Jehova Nyasaye Manyalo Gik Moko Duto osewacho.
Na dan, ko gre v svetišče, na notranji dvor, da služi v svetišču, bo daroval svojo daritev za greh, ‹ govori Gospod Bog.
28 “‘An e girkeni kende ma jadolo nigo. Kik umigi mwandu moro amora e piny Israel. An ema abiro bedo mwandugi.
›To jim bo za dediščino: jaz sem njihova dediščina. Ne boste jim dali posesti v Izraelu. Jaz sem njihova posest.
29 Gibiro chamo misengini mag cham, misengini mag golo richo kod misengini mag pwodhruok; kendo gimoro amora manie piny Israel mowal ni Jehova Nyasaye nobed margi.
Jedli bodo jedilno daritev in daritev za greh in daritev za prestopek in vsaka posvečena stvar v Izraelu bo njihova.
30 Chambu mabeyo mogik duto mukwongo kayo kaachiel gi chiwo magu duto makende biro bedo mag jodolo. Chiemo mokwong tedo mag chambgi nomi jodolo eka ginigwedh miechu.
Prvo izmed vseh prvih sadov od vseh stvari in vsaka daritev od vsega, od vsake vrste izmed vaših daritev, bo duhovnikova. Prav tako boste dali duhovniku prvo od svojega testa, da bo lahko povzročil, da v tvoji hiši počiva blagoslov.
31 Jodolo ok oyienegi chamo gimoro amora motho kende kata ma ondiek onego, bed ni en winyo kata le.
Duhovniki ne bodo jedli od česarkoli, kar je umrlo samo od sebe ali je bilo raztrgano, naj bo to perjad ali žival.
