Tich Joote 21
1 Bangʼ kane wasegoyonegi oriti, ne wasiayo yie mi wakwangʼ e dier nam tir nyaka chula mar Kos. Kinyne ne watundo e chula mar Rodos, kendo kane waa kanyo, to ne wadhi mi wachopo Patara.
In pripetilo se je, da potem, ko smo odšli od njih in odrinili, smo z ravno smerjo prispeli na Kos in naslednji dan na Rodos in od tam v Pátaro,
2 Kuno newanwangʼe yie madhi Foinike, mine waidho kendo wachako kwangʼ.
in ko smo našli ladjo, ki je jadrala preko do Fenikije, smo se vkrcali in odpotovali.
3 Kane wasechopo kama koro ne wanyalo nenogo Saipras, ka waluwo yo modok milambo mare, ne wakwangʼ kwachomo Siria, mine wagowo Turo kama ne idhi lorie gik mane yiewa otingʼo.
Torej ko smo odkrili Ciper, smo ga pustili na levi roki in odjadrali v Sirijo ter pristali v Tiru, kajti tam je ladja iztovorila svoj tovor.
4 Ne wayudo jopuonjre kuno, kendo ne wabet kodgi kuom ndalo abiriyo. Kaka Roho Maler notelonigi, neginyiso Paulo ni kik odhi Jerusalem.
In ko smo našli učence, smo tam ostali sedem dni. Ti so Pavlu po Duhu povedali, da naj ne bi šel gor v Jeruzalem.
5 Kata kamano, ka ndalo mane onego wabedgo kodgi norumo, ne wawuok kendo wadhi nyime gi wuodhwa. Jopuonjre duto, kaachiel gi mondegi kod nyithindgi, ne okowowa nyaka oko mar dalano, kendo kane wachopo e dho nam, to ne wagoyo chongwa piny mi walemo.
In ko smo te dneve dovršili, smo se odpravili in odšli [po] naši poti. In na našo pot so nas vsi pospremili z ženami in otroki, dokler nismo bili izven mesta, in pokleknili smo na obali ter molili.
6 Eka ne wagoyonegi oriti, bangʼe wadonjo e yie, ka gin to gidok miechgi.
In ko smo se poslovili drug od drugega, smo se odpeljali z ladjo, oni pa so se ponovno vrnili domov.
7 Ne wadhi nyime gi wuodhwa ka waa Turo, nyaka ne wagowo Potolomai, kuma ne wamosoe jowete, kendo ne wabet kodgi kuom odiechiengʼ achiel.
In ko smo dokončali naše potovanje iz Tira, smo prišli v Ptolemáido in pozdravili brate in en dan ostali z njimi.
8 Kinyne ne wawuok kanyo mi wachopo Kaisaria, kendo ne wabet e od Filipo jayalo, mane en achiel kuom jokony abiriyo.
In naslednji dan smo mi, ki smo bili iz Pavlove skupine, odšli ter prišli v Cezarejo in vstopili v hišo evangelista Filipa, ki je bil eden izmed sedmih; in ostali z njim.
9 Filipo ne nigi nyiri angʼwen mapok okendi mane gin johul wach.
In isti mož je imel štiri hčere, device, ki so prerokovale.
10 Kane wasebet kodgi kuom ndalo moko, janabi ma nyinge Agaba nobiro irwa koa Judea.
In ko smo se tam mudili mnogo dni, je prišel dol iz Judeje nek prerok, po imenu Agab.
11 Kane ngʼatni ochopo irwa, nokawo okanda mar Paulo motweyogo bedene gi tiendene owuon, kendo owacho niya, “Roho Maler wacho kama: ‘Mana kaka atweyorani e kaka jo-Yahudi man Jerusalem biro tweyo wuon okandani mi gichiwe e lwet joma ok jo-Yahudi.’”
In ko je prišel k nam, je vzel Pavlov pas ter si zvezal svoje lastne roke in stopala ter rekel: »Tako govori Sveti Duh: ›Tako bodo Judje v Jeruzalemu zvezali moža, ki ima v lasti ta pas in ga izročili v roke poganom.‹«
12 Kane wawinjo wachno, wan kaachiel gi ji duto, ne wasayo Paulo mondo kik odhi Jerusalem.
In ko smo slišali te stvari, smo ga rotili, tako mi kakor tudi tisti iz tega kraja, naj ne hodi gor v Jeruzalem.
13 To nodwokowa kowacho niya, “Angʼo momiyo uywak kendo unego chunya? An aikora ok mana ni twech kende, to kata ni tho e Jerusalem kuno, nikech nying Ruoth Yesu.”
Potem je Pavel odgovoril: »Kaj mislite, da jokate in da mi lomite moje srce? Pripravljen sem ne samo biti zvezan, temveč v Jeruzalemu tudi umreti za ime Gospoda Jezusa.«
14 Kane wayudo ni ok onyal loko pache, to ne waweyo wachno, mi wawacho niya, “Ruoth Nyasaye mondo otim dwarone.”
In ko ni želel biti pregovorjen, smo prenehali, rekoč: »Zgôdi se Gospodova volja.«
15 Bangʼ mano ne waikore mi wadhi nyaka Jerusalem.
In po teh dneh smo vzeli svojo prtljago in odšli gor v Jeruzalem.
16 Jopuonjre moko moa Kaisaria bende nodhi kodwa nyaka dala Manason, kama nonego wadagie. Manason ne en ja-Saipras, kendo ne en achiel kuom jopuonjre mane okwongo yie kuom Ruoth.
Z nami so šli tja tudi nekateri učenci iz Cezareje in s seboj so privedli nekega Mnazona iz Cipra, starega učenca, pri katerem naj bi prenočili.
17 Kane wachopo Jerusalem, jowete norwakowa gi mor.
In ko smo prišli v Jeruzalem, so nas bratje veselo sprejeli.
18 Kinyne Paulo kaachiel kodwa nodhi mondo one Jakobo kendo jodongo duto nochokore kodwa.
In naslednji dan je Pavel z nami odšel k Jakobu in prisotne so bile vse starešine.
19 Paulo nomosogi, eka nonyisogi weche duto kuom gik mane Nyasaye osetimo e kind joma ok jo-Yahudi e tichne mar lando Injili.
In ko jih je pozdravil, je podrobno pojasnil, kakšne stvari je Bog po njegovi službi storil med pogani.
20 Kane giwinjo mano, negipako Nyasaye, eka giwacho ni Paulo niya, “Owadwa Paulo, inyalo neno kaka jo-Yahudi gana gi gana oseyie kuom Ruoth Yesu, kendo kargi giduto giketo chunygi kuom luwo Chik.
In ko so to slišali, so slavili Gospoda in mu rekli: »Vidiš, brat, kako mnogo tisočev Judov je tukaj, ki verujejo, in vsi so goreči za postavo,
21 Osenyisgi ni ipuonjo jo-Yahudi modak e kind joma ok jo-Yahudi duto mondo kik gilu Chike Musa, kisemogi mondo kik giter nyithindgi nyangu kata kik gilu timbewa.
o tebi pa so obveščeni, da vse Jude, ki so med pogani, učiš, da zapustijo Mojzesa, rekoč, da jim ni treba obrezati njihovih otrok niti živeti po običajih.
22 Koro wanyalo timo angʼo? Wangʼeyo ni gibiro ngʼeyo maonge kiawa ni isechopo ka,
Kaj je to torej? Množica mora brezpogojno priti skupaj, kajti slišali bodo, da si prišel.
23 omiyo yie kodwa mondo itim kaka wanyisi. Nitie chwo angʼwen e dierwa ka mosetimo singruok.
Pravimo ti, stôri torej tole: ›Imamo štiri može, ki imajo na sebi zaobljubo;
24 Kaw jogi mondo idhi ipwodhri kaachiel kodgi, bangʼe ichulnegi nengo mar misengini monego gichul bangʼ pwodhruok, eka oliel yie wigi. Kitimo kamano, to ji duto biro kawo weche duto ma ji wacho kuomi kaka miriambo, kendo gibiro kawi kaka ngʼat moluwo Chik Musa.
vzemi jih in se z njimi očisti in naj bodo tvoji stroški, da si bodo lahko obrili svoje glave, in vsi bodo lahko spoznali, da te stvari, o katerih so bili glede tebe obveščeni, niso nič, temveč da tudi sam živiš redno in se držiš postave.‹
25 To kuom joma ok jo-Yahudi moyie, wasendikonegi kuom gimane buchwa ongʼado ni kik gicham chiemo motimgo misango ni nyiseche manono, kik ucham remo, gi ring jamni mode, kendo ni kik giterre.”
Kar zadeva pogane, ki verujejo, smo pisali in sklenili, da [naj] ne obeležujejo nobene takšne stvari, razen samo, da se varujejo pred stvarmi darovanim malikom in pred krvjo in pred zadavljenim in pred prešuštvom.«
26 Kinyne Paulo nokawo jogo mi nopwodhore kaachiel kodgi, eka nodonjo e hekalu mondo onyisgi chiengʼ ma pwodhruokno norume, kod odiechiengʼ ma notimnie misango ni ngʼato ka ngʼato.
Tedaj je Pavel vzel može in naslednji dan, ko se je očistil, je z njimi vstopil v tempelj, da naznani dovršitev dni očiščevanja, dokler se ne bi za vsakega izmed njih darovala daritev.
27 Kane ndalo abiriyo mag pwodhruok chiegni rumo, jo-Yahudi moko moa e piny Asia noneno Paulo ei hekalu. Ne githuwo ji duto kode mi gimake,
In ko se je sedem dni skoraj dokončalo, so Judje, ki so bili iz Azije, ko so ga zagledali v templju, razvneli vso množico in nanj položili roke
28 ka gikok niya, “Jo-Israel, konywauru. Ma e ngʼat mapuonjo ji duto kamoro amora modhiye mondo gibed mamon kod jowa, gi chikewa kod hekaluwani. Kata sani osekelo nyaka jo-Yunani ei hekalu ka, mi odwanyo kama lerni.”
ter vzklikali: »Možje Izraelci, pomagajte: ›To je človek, ki povsod vse može uči proti ljudem in postavi ter temu kraju, in razen tega je tudi Grke privedel v tempelj in oskrunil ta sveti prostor.‹«
29 (Noyudo giseneno Trofimo ja-Efeso ka nigi Paulo e Jerusalem mi giparo ni dipo ka Paulo nosedonjo nyaka ei hekalu.)
(Kajti prej so v mestu videli z njim Efežana Trofima, za katerega so domnevali, da ga je Pavel privedel v tempelj.)
30 Wachno nomiyo koko ochakore ei Jerusalem duto, kendo ji moa koni gi koni nobiro karingo. Negimako Paulo mi giywaye gigole ei hekalu, bangʼe giloro dhorangeye duto.
In vse mesto je bilo razdraženo in ljudje so tekli skupaj in prijeli so Pavla ter ga odvlekli iz templja in nemudoma so bila vrata zaprta.
31 Kane gichako goye mondo ginege, wach nochopo ni jatend lweny mar jo-Rumi, ni dala Jerusalem duto otimo koko.
In medtem ko so ga poskušali ubiti, so prišle k vrhovnemu poveljniku čete novice, da je bil ves Jeruzalem v vstaji.
32 Kuom mano, nokawo jotelo moko gi jolweny mi oringo odhi kodgi nyaka kuma ne oganda ochokore. Kane jokokogo oneno jatend lweny gi jolweny mane ni kode, ne giweyo goyo Paulo.
Ki je takoj vzel vojake in stotnike ter stekel dol k njim. In ko so zagledali vrhovnega poveljnika in vojake, so Pavla prenehali pretepati.
33 Jatelono nobiro momako Paulo, kendo nogolo chik mondo otweye gi nyoroche ariyo. Bangʼe nopenjogi niya, “Ngʼatni en ngʼa? To osetimo angʼo?”
Tedaj se je približal vrhovni poveljnik in ga prijel ter mu ukazal, naj bo zvezan z dvema verigama in zahteval je kdo je bil in kaj je storil.
34 Jomoko e chokruokno nokok kawacho gimoro achiel to jomoko ne wacho gimachielo makoro jatend lweny ne ok nyal ngʼeyo malongʼo gima notimore nikech koko, omiyo nogolo chik mondo oter Paulo kama askeche odakie.
In nekateri so med množico vpili eno stvar, nekateri drugo in ko ni mogel zanesljivo izvedeti gotovosti za hrup, je ukazal, da ga s seboj vzamejo v grad.
35 Kane Paulo ochopo e ndiri midonjogo ka jolweny, jogo koro ne ger marach mi nochuno askeche mondo otingʼe.
In ko je prišel na stopnice, je bilo tako, da so ga zaradi nasilja množice nesli vojaki.
36 Ogandano mane oluwogi nosiko kakok niya, “Negeuru.”
Kajti množica ljudi je sledila za njimi in kričala: »Proč z njim.«
37 Kane jolweny koro chiegni donjo gi Paulo kama gidakie, nokwayo jatendgi kowacho niya, “Yiena mondo awachni wach moro.” Jatend jolweny nodwoke kapenje niya, “Kare ingʼeyo dho jo-Yunani?
In ko naj bi bil Pavel odveden v grad, je vrhovnemu poveljniku rekel: »Ti smem spregovoriti?« Ki je rekel: »Znaš govoriti grško?
38 Donge aparo ni in e ja-Misri manyocha ochako koko e dalani kotelo ni jo-mahundu alufu angʼwen momanore gi gige lweny, nyaka e thim?”
Ali nisi ti tisti Egipčan, ki je pred temi dnevi naredil vstajo in v divjino odvedel štiri tisoč mož, ki so bili morilci?«
39 Paulo nodwoke niya, “An ja-Yahudi monywol Tarso, e piny Kilikia. Kuom mano, ok aa e dala moro matin minyalo chayo. Kiyie, to miya thuolo awuo gi jogi.”
Vendar je Pavel rekel: »Jaz sem človek, ki sem Jud iz Tarza, mesta v Kilikiji, meščan ne nepomembnega mesta, in rotim te, dovoli mi, da spregovorim ljudem.«
40 Kane jatend lweny osemiye thuolo mondo owuo, Paulo nochungʼ e raidhi, motingʼo ni ji bade mondo gilingʼ. Kane giselingʼ nowuoyo kodgi gi dho jo-Hibrania kowacho niya:
In ko mu je dal dovoljenje, je Pavel stal na stopnicah in z roko dal znamenje ljudem. In ko je nastala velika tišina, jim je spregovoril v hebrejskem jeziku, rekoč:
