1 Weche Mag Ndalo 21
1 Satan ne dwaro hinyo jo-Israel omiyo nosundo Daudi mondo okwan jo-Israel.
Satan je vstal zoper Izraela in spodbudil Davida, da prešteje Izraela.
2 Daudi nowachone Joab kaachiel gi jotend jolweny niya, “Dhiuru kendo ukwan jo-Israel kochakore Bersheba nyaka chop Dan, bangʼe to inyisa kar rombgi mondo mi angʼe ni gin ji adi.”
In David je rekel Joábu ter voditeljem ljudstva: »Pojdite, preštejte Izraela od Beeršéba celo do Dana in njihovo število prinesite k meni, da ga bom lahko vedel.«
3 To Joab nodwoke niya, “Mad Jehova Nyasaye med jolweny madirom nyadi mia achiel. Ruodha kendo jatenda, to donge gin duto gin jo-ruoth? To en angʼo momiyo ruoth ma en ruodha didwar timo richo machal kama ni Israel?”
Joáb je odgovoril: » Gospod naj naredi svoje ljudstvo stokrat tako številno, kot jih je, toda moj gospod kralj, ali niso vsi služabniki mojega gospoda? Zakaj potem moj gospod zahteva to stvar? Zakaj bo on razlog prekrška Izraelu?«
4 Kata kamano ruoth notamo Joab omiyo Joab nowuok modhi e piny jo-Israel duto, bangʼe noduogo Jerusalem.
Kljub temu je kraljeva beseda prevladala proti Joábovi. Zato je Joáb odpotoval, šel skozi ves Izrael in prišel v Jeruzalem.
5 Joab nokelo ne Daudi kar kwan jolweny kama: Kuom jo-Israel ne nitie ji tara achiel gi alufu mia achiel mane nyalo tingʼo ligangla koriwore gi jo-Juda alufu mia angʼwen gi piero abiriyo.
Joáb je Davidu izročil vsoto ljudstva. In vseh iz Izraela je bilo milijon sto tisoč, ki so izdirali meč, in Juda je bilo štiristo sedemdeset tisoč mož, ki so izdirali meč.
6 To Joab ne ok okwano jo-Lawi kod jo-Benjamin nikech nosin gi chik ruoth.
Toda Lévijevce in Benjamina pa ni prištel mednje, kajti kraljeva beseda je bila Joábu gnusna.
7 Chikni ne rach ahinya e nyim wangʼ Nyasaye omiyo nokumo jo-Israel.
Bog pa je bil razžaljen s to stvarjo, zato je udaril Izraela.
8 Eka Daudi nowacho ni Nyasaye niya, “Asetimo richo maduongʼ kuom gima asetimoni. To koro akwayi mondo igol richoni kuom jatichni. Asetimo gima ofuwo ahinya.”
David je rekel Bogu: »Silno sem grešil, ker sem storil to stvar. Toda zdaj te rotim, odstrani krivičnost svojega služabnika, kajti storil sem zelo nespametno.«
9 Jehova Nyasaye nowacho ne Gad ma jokor wach mar Daudi niya,
Gospod je spregovoril Davidovemu vidcu Gadu:
10 “Dhiyo iwach ni Daudi ni, ‘Ma e gima Jehova Nyasaye wacho: Aketo weche adek e nyimi. Yier achiel kuomgi monego atimni.’”
»Pojdi in povej Davidu, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Ponujam ti tri stvari. Izberi eno izmed njih, da ti jo bom lahko storil.‹«
11 Omiyo Gad nodhi ir Daudi mowachone niya, “Ma e gima Jehova Nyasaye owacho: ‘Kaw achiel kuomgi:
Tako je Gad prišel k Davidu in mu rekel: »Tako govori Gospod: ›Izberi si
12 higni adek mag kech, dweche adek ma wasiku biro lawoue gi ligangla ka negou kata ndalo adek mar ligangla mar Jehova Nyasaye (ma en ndalo mag dera marach e piny), ka malaika Jehova Nyasaye neko kamoro amora e piny Israel.’ Koro par ane mondo imiya dwoko matero ni ngʼama ne oora.”
ali tri leta lakote, ali tri mesece uničenja pred svojimi sovražniki, medtem ko te dohiteva meč tvojih sovražnikov, ali tri dni Gospodovega meča, celo kužne bolezni v deželi in uničevanje od Gospodovega angela po vseh Izraelovih pokrajinah. Sedaj si torej svetuj, kakšno besedo naj ponovno prinesem tistemu, ki me je poslal.‹«
13 Daudi nodwoko Gad niya, “An-gi chuny lit ahinya. Ber mondo alwar e lwet Jehova Nyasaye nikech ngʼwonone duongʼ, to kik iweya mondo alwar e lwet ji.”
David je rekel Gadu: »V veliki stiski sem. Naj torej padem v Gospodovo roko, kajti zelo velika so njegova usmiljenja, toda naj ne padem v roko človeka.«
14 Omiyo Jehova Nyasaye nokelo masira kuom jo-Israel kendo nonego jo-Israel alufu piero abiriyo.
Tako je Gospod nad Izrael poslal kužno bolezen in izmed Izraela je padlo sedemdeset tisoč mož.
15 Kendo Nyasaye nooro malaika mondo oketh Jerusalem. To kane malaikano timo kamano Jehova Nyasaye noneno mano mi okuyo nikech tim malichno mi nonyiso malaika mane nego ji niya, “Oromo! Koro dwok lweti.” Malaika mar Jehova Nyasaye noyudo ochungʼ e kar dino cham mar Arauna ja-Jebus.
Bog je poslal angela k Jeruzalemu, da ga uniči. Medtem ko je ta uničeval, je Gospod opazoval, se pokesal od zla in rekel angelu, ki je uničeval: »Dovolj je, zadrži sedaj svojo roko.« In Gospodov angel je stal pri mlatišču Jebusejca Ornana.
16 Daudi nongʼiyo malo ma oneno malaika mar Jehova Nyasaye kochungo e kind polo gi piny ka otingʼo ligangla mager e lwete mane orieyo kuom Jerusalem. Bangʼe Daudi gi jodongo nopodho piny auma ka girwakore gi pien gugru.
David je povzdignil svoje oči in zagledal Gospodovega angela stati med zemljo in nebom, ki je imel v svoji roki izvlečen meč, iztegnjen nad Jeruzalemom. Potem so David in starešine Izraela, ki so bili oblečeni v vrečevino, padli na svoje obraze.
17 Daudi nowacho ni Jehova Nyasaye niya, “Donge an ema nagolo chik mondo okwan joma nyalo dhi e lweny? An ma an jakwath ema asetimo richo kendo aseketho. Magi to gin mana rombe, angʼo magiseketho? Yaye Jehova Nyasaye ma Nyasacha, akwayi ni an ema ikuma kaachiel gi joga to kik iwe masira odongʼ kuom jogi.”
David pa je rekel Bogu: » Ali nisem to jaz, ki sem zapovedal, da se ljudstvo prešteje? Celo jaz sem ta, ki je grešil in zares storil zlo. Toda kar se tiče teh ovc, kaj so te storile? Naj bo tvoja roka, prosim te, oh Gospod, moj Bog, na meni in na hiši mojega očeta, toda ne na tvojem ljudstvu, da bi bili trpinčeni.«
18 Bangʼe malaika mar Jehova Nyasaye nochiko Gad mondo onyis Daudi odhi malo kar dino cham ma Arauna ja-Jebus mondo oger kendo mar misango ni Jehova Nyasaye.
Potem je Gospodov angel zapovedal Gadu, da reče Davidu, naj gre David gor in postavi oltar Gospodu na mlatišču Jebusejca Ornana.
19 Omiyo Daudi nodhi malo kaluwore gi wach mane Gad osewachone kuom nying Jehova Nyasaye.
David je na Gadovo besedo, ki jo je govoril v Gospodovem imenu, odšel gor.
20 Kane Arauna dino ngano, notingʼo wangʼe ma oneno malaika, yawuote mane ni kode nopondo.
Ornan pa se je obrnil in zagledal angela in njegovi štirje sinovi so se z njim vred skrili. Torej Ornan je mlatil pšenico.
21 Bangʼe Daudi nodhi ire, kane Arauna ogoyo wangʼe monene, nowuok kar dino mokulore auma nyaka e lowo e nyim Daudi.
Ko je David prišel k Ornanu, je Ornan pogledal in zagledal Davida in šel ven iz mlatišča in se pripognil k Davidu s svojim obrazom do tal.
22 Daudi nonyise niya, “Yie imiya laru mar dino cham mondo angʼiew mondo agerie kendo mar misango ni Jehova Nyasaye eka tho manego ji orum. Yie iusnago e kar romb nengone duto.”
Potem je David rekel Ornanu: »Zagotovi mi prostor tega mlatišča, da bom na njem lahko zgradil oltar Gospodu. Zagotovil mi ga boš za polno ceno, da bo nadloga lahko ustavljena pred ljudstvom.«
23 Arauna nowacho ne Daudi niya, “Kawe! Mad ruodha ma jatenda okawe kendo otim kode gima chunye dwaro. Ne, anamiyi rwedhi mondo ichiw kaka misango miwangʼo pep, kod gige dino kaka yien kaachiel gi ngano kaka cham michiwo; abiro chiwogi duto.”
Ornan je rekel Davidu: »Vzemi to k sebi in naj moj gospod kralj stori to, kar je dobro v njegovih očeh. Glej, dam ti tudi vola za žgalne daritve, mlatilne priprave za les in pšenico za jedilno daritev; vse to dam.«
24 To Ruoth Daudi nodwoko Arauna niya, “Ooyo, nyaka achuli nengone duto mowinjore kode.” Ok anayie ngangʼ kawo ne Jehova Nyasaye giri nono kata timo misango miwangʼo pep ma ok achuloe gimoro.
Kralj David je rekel Ornanu: »Ne, temveč bom to resnično kupil za polno ceno, kajti ne bom vzel tega, kar je tvoje, za Gospoda niti žgalne daritve daroval brez stroška.«
25 Omiyo Daudi nochulo Arauna pesa mag dhahabu ma dirom kilo abiriyo mane nengo kar dinono.
Tako je David dal Ornanu za prostor šeststo šeklov zlata po teži.
26 Daudi nogero kendo mar misango ni Jehova Nyasaye kanyo kendo nochiwo misango miwangʼo pep kod chiwo mar lalruok. Noluongo Jehova Nyasaye, kendo Jehova Nyasaye nodwoke gi mach moa e polo kalwar e kendo mar misango miwangʼo pep.
David je tam zgradil oltar Gospodu in daroval žgalne daritve in mirovne daritve in klical h Gospodu in ta mu je iz nebes odgovoril z ognjem na oltar žgalne daritve.
27 Eka Jehova Nyasaye nowuoyo gi malaika mine odwoko liganglane e olalo mare.
Gospod je zapovedal angelu in ta je svoj meč ponovno vtaknil v svojo nožnico.
28 E sechego Daudi notimo misengini kanyo kane oneno ni Jehova Nyasaye osedwoke e laru mar dino mar Arauna ja-Jebus.
V tistem času, ko je David videl, da mu je Gospod odgovoril na mlatišču Jebusejca Ornana, potem je tam žrtvoval.
29 Hekalu mar Jehova Nyasaye mane Musa oloso e thim, kaachiel gi kendo mar misango miwangʼo pep e kindego ne pod nitiere e kar lemo man Gibeon.
Kajti Gospodovo šotorsko svetišče, ki ga je Mojzes naredil v divjini in oltar žgalne daritve sta bila v tem obdobju na visokem kraju pri Gibeónu.
30 Kata kamano, Daudi ne ok nyal dhiyo bute mondo openj Nyasaye nikech ne oluoro ligangla mar malaika mar Jehova Nyasaye.
Toda David ni mogel iti predenj, da bi povprašal od Boga, kajti bal se je zaradi meča Gospodovega angela.
