< Salme 81 >
1 (Til Sangmesteren. Al-haggittit. Af Asaf.) Jubler for Gud, vor Styrke, råb af fryd for Jakobs Gud,
Načelniku godbe pri Gitaji, pesem Asafu. Pojte Bogu, móči naši, vpijte Bogu Jakobovemu.
2 istem Lovsang, lad Pauken lyde, den liflige Citer og Harpen;
Primite psalmovanje in vzemite boben, strune prijetne in brenklje.
3 stød i Hornet på Nymånedagen, ved Fuldmåneskin på vor Højtidsdag!
Trobite o mlaji, o vseh stalnih praznikih, o godovih naših.
4 Thi det er Lov i Israel, et Bud fra Jakobs Gud;
Ker ustanovljeno je v Izraelu, postava od Boga Jakobovega,
5 han gjorde det til en Vedtægt i Josef, da han drog ud fra Ægypten, hvor han hørte et Sprog, han ikke kendte.
Kateri jo je za pričanje postavil v Jožefu, ko je šel proti deželi Egiptovski, kjer sem slišal govor neznan;
6 "Jeg fried hans Skulder for Byrden, hans Hænder slap fri for Kurven.
"Odtegnil sem", pravi, od bremena ramo njegovo; roke njegove ločile so se od čebriča.
7 I Nøden råbte du, og jeg frelste dig, jeg svarede dig i Tordenens Skjul, jeg prøvede dig ved Meribas Vande. (Sela)
Ko si vpil v oni stiski, rešil sem te, uslišal sem te v gromovem zakotji; izkušal sem te do vodâ Meribskih.
8 Hør, mit Folk, jeg vil vidne for dig, Israel, ak, om du hørte mig!
Poslušaj, ljudstvo moje, in spričeval ti bodem, o Izrael, ako me bodeš poslušal.
9 En fremmed Gud må ej findes hos dig, tilbed ikke andres Gud!
Ako ne bode v tebi boga mogočnega tujega, in se ne bodeš klanjal bogu mogočnemu tujerodnemu.
10 Jeg, HERREN, jeg er din Gud! som førte dig op fra Ægypten; luk din Mund vidt op, og jeg vil fylde den!
Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem dal, da si prišel gor iz dežele Egiptovske; razširi usta svoja in napolnim jih.
11 Men mit Folk vilde ikke høre min Røst, Israel lød mig ikke.
Ali ljudstvo moje ni poslušalo glasu mojega, in Izrael mi ni bil pokoren.
12 Da lod jeg dem fare i deres Stivsind, de vandrede efter deres egne Råd.
Zatorej sem jih izpustil, da naj hodijo po srca svojega volji, govoreč: Gredó naj sè svojimi krivimi naklepi.
13 Ak, vilde mit Folk dog høre mig, Israel gå mine Veje!
O ko bi me bilo poslušalo ljudstvo moje, ko bi bili Izraelci hodili po mojih potih!
14 Da kued jeg snart deres Fjender, vendte min Hånd mod deres Uvenner!
Kar mahoma bi bil potlačil njih neprijatelje, ko bi bil v njih sovražnike obrnil roko svojo.
15 Deres Avindsmænd skulde falde og gå til Grunde for evigt;
Sovražniki Gospodovi bi se bili lažnjivo vdali njemu, in njih čas bi bil vekomaj.
16 jeg nærede dig med Hvedens Fedme, mættede dig med Honning fra Klippen!"
Dà, živil bi ga bil z maščobo pšenično, tudi z medom iz skale bi te bil sitil.