< Salme 63 >
1 (En salme af David, da han var i Judas ørken.) Gud, du er min Gud, dig søger jeg, efter dig tørster min Sjæl, efter dig længes mit Kød i et tørt, vansmægtende, vandløst Land
Oh Bog, ti si moj Bog, zgodaj te bom iskal. Mojo dušo žeja po tebi, moje meso hrepeni po tebi v suhi in žejni deželi, kjer ni vode,
2 (således var det, jeg så dig i Helligdommen) for at skue din Vælde og Ære;
da bi videl tvojo oblast in tvojo slavo, tako kot sem te videl v svetišču.
3 thi din Nåde er bedre end Liv, mine Læber skal synge din Pris.
Ker je tvoja ljubeča skrbnost boljša kot življenje, te bodo moje ustnice hvalile.
4 Da vil jeg love dig hele mit Liv, opløfte Hænderne i dit Navn,
Tako te bom blagoslavljal, medtem ko živim, svoje roke bom vzdigoval v tvojem imenu.
5 Som med fede Retter mættes min Sjæl, med jublende Læber priser min Mund dig,
Moja duša bo nasičena kakor z mozgom in tolščo in moja usta te bodo hvalila z radostnimi ustnicami,
6 når jeg kommer dig i Hu på mit Leje, i Nattevagterne tænker på dig;
ko se te spominjam na svoji postelji in o tebi premišljujem v nočnih stražah.
7 thi du er blevet min Hjælp, og jeg jubler i dine Vingers Skygge.
Ker si bil ti moja pomoč, zato se bom veselil v senci tvojih peruti.
8 Dig klynger min Sjæl sig til, din højre holder mig fast.
Moja duša trdno sledi tebi; tvoja desnica me podpira.
9 Forgæves står de mig efter livet, i Jordens Dyb skal de synke,
Toda tisti, ki iščejo mojo dušo, da bi jo uničili, bodo šli v globočine zemlje.
10 gives i Sværdets Vold og vorde Sjakalers Bytte.
Padli bodo pod mečem; delež bodo za lisice.
11 Men Kongen glædes i Gud; enhver, der sværger ved ham, skal juble, thi Løgnernes Mund skal lukkes.
Toda kralj se bo veselil v Bogu, vsak, kdor prisega z njim, bo v tem užival, toda usta teh, ki govorijo laži, bodo zamašena.