< Salme 129 >
1 (Sang til Festrejserne.) De trængte mig hårdt fra min ungdom - så siger Israel
Pesem preizvrstna. Mnogo so me stiskali od mladosti moje, govori naj sedaj Izrael.
2 de trængte mig hårdt fra min Ungdom, men kued mig ikke.
Mnogo so me stiskali od mladosti moje; vendar me niso zmogli.
3 Plovmænd pløjed min Ryg, trak lange Furer;
Po hrbtu so mi orali orači, potegnili so vsako črto svojo.
4 retfærdig er HERREN, han overskar de gudløses Reb.
Gospod pravični presekal je debele vrvi krivičnih.
5 Alle, som hader Zion, skal vige med Skam,
Osramotili se bodo in nazaj pognali vsi sovražniki Sijonovi.
6 blive som Græs på Tage, der visner, førend det skyder Strå,
Bodo kakor seno na strehah, katero usahne, predno se izdere,
7 og ikke fylder Høstkarlens Hånd og Opbinderens Favn;
S katerim ne napolni roke svoje žanjec, ali naročja svojega, kdor veže snope.
8 Folk, som går forbi, siger ikke: "HERRENs Velsignelse over eder! Vi velsigner eder i HERRENs Navn!"
In ne porekó mimo gredoči: Blagoslov Gospodov bodi z vami; blagoslavljamo vas v imenu Gospodovem.