< Job 36 >
Elihú je tudi nadaljeval in rekel:
2 Bi nu lidt, jeg har noget at sige dig, thi end har jeg Ord til Forsvar for Gud.
»Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga.
3 Jeg vil hente min Viden langvejsfra og skaffe min Skaber Ret;
Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku.
4 thi for vist, mine Ord er ikke Opspind, en Mand med fuldkommen Indsigt har du for dig.
Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj.
5 Se, Gud forkaster det stive Sind,
Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti.
6 den gudløse holder han ikke i Live; de arme lader han få deres Ret,
Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim.
7 fra retfærdige vender han ikke sit Blik, men giver dem Plads for stedse hos Konger på Tronen i Højhed.
Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani.
8 Og hvis de bindes i Lænker, fanges i Nødens Bånd,
In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske,
9 så viser han dem deres Gerning, deres Synder, at de hovmodede sig,
tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli.
10 åbner deres Øre for Tugt og byder dem vende sig bort fra det onde.
Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti.
11 Hvis de så hører og bøjer sig, da ender de deres Dage i Lykke, i liflig Fryd deres År.
Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih.
12 Men hører de ikke, falder de for Sværd og opgiver Ånden i Uforstand.
Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja.
13 Men vanhellige Hjerter forbitres; når han binder dem, råber de ikke om Hjælp;
Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje.
14 i Ungdommen dør deres Sjæl, deres Liv får Mandsskøgers Lod.
Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi.
15 Den elendige frelser han ved hans Elende og åbner hans Øre ved Trængsel.
Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju.
16 Men dig har Medgangen lokket, du var i Fred for Ulykkens Gab; ingen Trængsel indjog dig Skræk, fuldt var dit Bord af fede Retter.
Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče.
17 Den gudløses som kom til fulde over dig, hans retfærdige Dom greb dig fat.
Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabili.
18 Lad dig ikke lokke af Vrede til Spot eller Bødens Storhed lede dig vild!
Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi.
19 Kan vel dit Skrig gøre Ende på Nøden, eller det at du opbyder al din Kraft?
Bo cenil tvoja bogastva? Ne niti zlata niti vseh sil moči.
20 Ej må du længes efter Natten, som. opskræmmer Folkeslag der, hvor de er;
Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja.
21 var dig og vend dig ikke til Uret, så du foretrækker ondt for at lide.
Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko.
22 Se, ophøjet er Gud i sin Vælde, hvo er en Lærer som han?
Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on?
23 Hvo foreskrev ham hans Vej, og hvo turde sige: "Du gjorde Uret!"
Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ›Počel si krivičnost?‹
24 Se til at ophøje hans Værk, som Mennesker priser i Sang!
Spomni se, da poveličuješ njegovo delo, ki ga ljudje gledajo.
25 Alle Mennesker ser det med Fryd, skønt dødelige skuer det kun fra det fjerne.
Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč.
26 Se, Gud er ophøjet, kan ikke ransages, Tal på hans År kan ikke fides.
Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano.
27 Thi Dråber drager han ud af Havet, i hans Tåge siver de ned som Regn,
Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico,
28 og Skyerne lader den strømme og dryppe på mange Folk.
katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka.
29 Hvo fatter mon Skyernes Vidder eller hans Boligs Bulder?
Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora?
30 Se, han breder sin Tåge om sig og skjuler Havets Rødder;
Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja.
31 Thi dermed nærer han Folkene, giver dem Brød i Overflod;
Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju.
32 han hyller sine Hænder i Lys og sender det ud imod Målet;
Z oblaki pokriva svetlobo in ji zapoveduje, naj ne sveti z oblakom, ki prihaja vmes.
33 hans Torden melder hans Komme, selv Kvæget melder hans Optræk.
Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice.