Salme 81
1 Til Sangmesteren. Al-haggittit. Af Asaf.
Načelniku godbe pri Gitaji, pesem Asafu. Pojte Bogu, móči naši, vpijte Bogu Jakobovemu.
2 Jubler for Gud, vor Styrke, raab af fryd for Jakobs Gud,
Primite psalmovanje in vzemite boben, strune prijetne in brenklje.
3 istem Lovsang, lad Pauken lyde, den liflige Citer og Harpen;
Trobite o mlaji, o vseh stalnih praznikih, o godovih naših.
4 stød i Hornet paa Nymaanedagen, ved Fuldmaaneskin paa vor Højtidsdag!
Ker ustanovljeno je v Izraelu, postava od Boga Jakobovega,
5 Thi det er Lov i Israel, et Bud fra Jakobs Gud;
Kateri jo je za pričanje postavil v Jožefu, ko je šel proti deželi Egiptovski, kjer sem slišal govor neznan;
6 han gjorde det til en Vedtægt i Josef, da han drog ud fra Ægypten, hvor han hørte et Sprog, han ikke kendte.
"Odtegnil sem", pravi, od bremena ramo njegovo; roke njegove ločile so se od čebriča.
7 »Jeg fried hans Skulder for Byrden, hans Hænder slap fri for Kurven.
Ko si vpil v oni stiski, rešil sem te, uslišal sem te v gromovem zakotji; izkušal sem te do vodâ Meribskih.
8 I Nøden raabte du, og jeg frelste dig, jeg svarede dig i Tordenens Skjul, jeg prøvede dig ved Meribas Vande. (Sela)
Poslušaj, ljudstvo moje, in spričeval ti bodem, o Izrael, ako me bodeš poslušal.
9 Hør, mit Folk, jeg vil vidne for dig, Israel, ak, om du hørte mig!
Ako ne bode v tebi boga mogočnega tujega, in se ne bodeš klanjal bogu mogočnemu tujerodnemu.
10 En fremmed Gud maa ej findes hos dig, tilbed ikke andres Gud!
Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem dal, da si prišel gor iz dežele Egiptovske; razširi usta svoja in napolnim jih.
11 Jeg, HERREN, jeg er din Gud, som førte dig op fra Ægypten; luk din Mund vidt op, og jeg vil fylde den!
Ali ljudstvo moje ni poslušalo glasu mojega, in Izrael mi ni bil pokoren.
12 Men mit Folk vilde ikke høre min Røst, Israel lød mig ikke.
Zatorej sem jih izpustil, da naj hodijo po srca svojega volji, govoreč: Gredó naj sè svojimi krivimi naklepi.
13 Da lod jeg dem fare i deres Stivsind, de vandrede efter deres egne Raad.
O ko bi me bilo poslušalo ljudstvo moje, ko bi bili Izraelci hodili po mojih potih!
14 Ak, vilde mit Folk dog høre mig, Israel gaa mine Veje!
Kar mahoma bi bil potlačil njih neprijatelje, ko bi bil v njih sovražnike obrnil roko svojo.
15 Da kued jeg snart deres Fjender, vendte min Haand mod deres Uvenner!
Sovražniki Gospodovi bi se bili lažnjivo vdali njemu, in njih čas bi bil vekomaj.
16 Deres Avindsmænd skulde falde og gaa til Grunde for evigt; jeg nærede dig med Hvedens Fedme, mættede dig med Honning fra Klippen!«
Dà, živil bi ga bil z maščobo pšenično, tudi z medom iz skale bi te bil sitil.
