Salme 78

1 En Maskil af Asaf. Lyt, mit Folk, til min Lære, bøj eders Øre til Ord fra min Mund;

Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.

2 jeg vil aabne min Mund med Billedtale, fremsætte Gaader fra fordums Tid,

Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,

3 hvad vi har hørt og ved, hvad vore Fædre har sagt os;

ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.

4 vi dølger det ikke for deres Børn, men melder en kommende Slægt om HERRENS Ære og Vælde og Underne, som han har gjort.

Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.

5 Han satte et Vidnesbyrd i Jakob, i Israel gav han en Lov, idet han bød vore Fædre at lade deres Børn det vide,

Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,

6 at en senere Slægt kunde vide det, og Børn, som fødtes siden, staa frem og fortælle deres Børn derom,

da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,

7 saa de slaar deres Lid til Gud og ikke glemmer Guds Gerninger, men overholder hans Bud,

da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi

8 ej slægter Fædrene paa, en vanartet, stridig Slægt, hvis Hjerte ikke var fast, hvis Aand var utro mod Gud

in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.

9 — Efraims Børn var rustede Bueskytter, men svigted paa Stridens Dag —

Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.

10 Gudspagten holdt de ikke, de nægtede at følge hans Lov;

Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi

11 hans Gerninger gik dem ad Glemme, de Undere, han lod dem skue.

in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.

12 Han gjorde Undere for deres Fædre i Ægypten paa Zoans Mark;

Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.

13 han kløved Havet og førte dem over, lod Vandet staa som en Vold;

Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.

14 han ledede dem ved Skyen om Dagen, Natten igennem ved Ildens Skær;

Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.

15 han kløvede Klipper i Ørkenen, lod dem rigeligt drikke som af Strømme,

Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.

16 han lod Bække rinde af Klippen og Vand strømme ned som Floder.

Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.

17 Men de blev ved at synde imod ham og vække den Højestes Vrede i Ørkenen;

V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.

18 de fristede Gud i Hjertet og krævede Mad til at stille Sulten,

V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.

19 de talte mod Gud og sagde: »Kan Gud dække Bord i en Ørken?

Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«

20 Se, Klippen slog han, saa Vand flød frem, og Bække vælded ud; mon han ogsaa kan give Brød og skaffe Kød til sit Folk?«

Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?

21 Det hørte HERREN, blev vred, der tændtes en Ild mod Jakob, ja Vrede kom op mod Israel,

Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,

22 fordi de ikke troede Gud eller stolede paa hans Frelse.

ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,

23 Da bød han Skyerne oventil, lod Himlens Døre aabne

čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes

24 og Manna regne paa dem til Føde, han gav dem Himmelkorn;

in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.

25 Mennesker spiste Englebrød, han sendte dem Mad at mætte sig med.

Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.

26 Han rejste Østenvinden paa Himlen, førte Søndenvinden frem ved sin Kraft;

Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.

27 Kød lod han regne paa dem som Støv og vingede Fugle som Havets Sand,

Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.

28 lod dem falde midt i sin Lejr, rundt omkring sine Boliger;

Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.

29 Og de spiste sig overmætte, hvad de ønsked, lod han dem faa.

Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;

30 Men før deres Attraa var stillet, mens Maden var i deres Mund,

niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,

31 rejste Guds Vrede sig mod dem; han vog deres kraftige Mænd, fældede Israels Ynglinge.

je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.

32 Og dog blev de ved at synde og troede ej paa hans Undere.

Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.

33 Da lod han deres Dage svinde i Tomhed og endte brat deres Aar.

Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.

34 Naar han vog dem, søgte de ham, vendte om og spurgte om Gud,

Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.

35 kom i Hu, at Gud var deres Klippe, Gud den Allerhøjeste deres Genløser.

Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.

36 De hyklede for ham med Munden, løj for ham med deres Tunge;

Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.

37 deres Hjerter holdt ikke fast ved ham, hans Pagt var de ikke tro.

Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.

38 Og dog er han barmhjertig, han tilgiver Misgerning, lægger ej øde, hans Vrede lagde sig Gang paa Gang, han lod ikke sin Harme fuldt bryde frem;

Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.

39 han kom i Hu, de var Kød, et Pust, der svinder og ej vender tilbage.

Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.

40 Hvor tit stod de ham ikke imod i Ørkenen og voldte ham Sorg i det øde Land!

Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!

41 De fristede atter Gud, de krænkede Israels Hellige;

Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.

42 hans Haand kom de ikke i Hu, den Dag han friede dem fra Fjenden,

Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.

43 da han gjorde sine Tegn i Ægypten, sine Undere paa Zoans Mark,

Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana

44 forvandled deres Floder til Blod, saa de ej kunde drikke af Strømmene,

in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.

45 sendte Myg imod dem, som aad dem, og Frøer, som lagde dem øde,

Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.

46 gav Æderen, hvad de avlede, Græshoppen al deres Høst,

Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.

47 slog deres Vinstokke ned med Hagl, deres Morbærtræer med Frost,

Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.

48 prisgav Kvæget for Hagl og deres Hjorde for Lyn.

Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.

49 Han sendte sin Vredesglød mod dem, Harme, Vrede og Trængsel, en Sendefærd af Ulykkesengle;

S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.

50 frit Løb gav han sin Vrede, skaaned dem ikke for Døden, gav deres Liv til Pris for Pest;

Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni

51 alt førstefødt i Ægypten slog han, Mandskraftens Førstegrøde i Kamiternes Telte,

in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.

52 lod sit Folk bryde op som en Hjord, leded dem som Kvæg i Ørkenen,

Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.

53 leded dem trygt, uden Frygt, mens Havet lukked sig over deres Fjender;

Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.

54 han bragte dem til sit hellige Land, de Bjerge, hans højre vandt,

Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.

55 drev Folkeslag bort foran dem, udskiftede ved Lod deres Land og lod Israels Stammer bo i deres Telte.

Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.

56 Dog fristed og trodsede de Gud den Allerhøjeste og overholdt ikke hans Vidnesbyrd;

Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,

57 de faldt fra, var troløse som deres Fædre, svigtede som en slappet Bue,

temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.

58 de krænked ham med deres Offerhøje, ægged ham med deres Gudebilleder.

Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.

59 Det hørte Gud og blev vred, følte højlig Lede ved Israel;

Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,

60 han opgav sin Bolig i Silo, det Telt, hvor han boede blandt Mennesker;

tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi

61 han gav sin Stolthed i Fangenskab, sin Herlighed i Fjendehaand,

in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.

62 prisgav sit Folk for Sværdet, blev vred paa sin Arvelod;

Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.

63 Ild fortæred dets unge Mænd, dets Jomfruer fik ej Bryllupssange,

Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.

64 dets Præster faldt for Sværdet, dets Enker holdt ikke Klagefest.

Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.

65 Da vaagned Herren som en, der har sovet, som en Helt, der er døvet af Vin;

Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.

66 han slog sine Fjender paa Ryggen, gjorde dem evigt til Skamme.

Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.

67 Men han fik Lede ved Josefs Telt, Efraims Stamme udvalgte han ikke;

Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,

68 han udvalgte Judas Stamme, Zions Bjerg, som han elsker;

temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.

69 han bygged sit Tempel himmelhøjt, grundfæsted det evigt som Jorden.

Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.

70 Han udvalgte David, sin Tjener, og tog ham fra Faarenes Folde,

Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.

71 hentede ham fra de diende Dyr til at vogte Jakob, hans Folk, Israel, hans Arvelod;

Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.

72 han vogtede dem med oprigtigt Hjerte, ledede dem med kyndig Haand.

Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.