Salme 52

1 Til Sangmesteren. En Maskil af David,

Apay a pagpannakkelmo ti agar-aramid iti riribuk, sika a maingel a tao? Inaldaw nga umay ti kinapudno ti Dios iti tulagna.

2 da Edomiten Doeg kom og meldte Saul, at David var gaaet ind i Ahimeleks Hus.

Pannakadadael ti panggep ti dilam a kasla iti maysa a natadem a labahas, a mangal-allilaw.

3 Du stærke, hvi bryster du dig af din Ondskab imod den fromme?

Ad-adda nga ay-ayatem ti dakes ngem iti naimbag ken agul-ulbodka imbes ketdi nga agsao iti kinapudno. (Selah)

4 Du pønser hele Dagen paa ondt; din Tunge er hvas som en Kniv, du Rænkesmed,

Paga-ayatmo dagiti sao a mangalun-on kadagiti sabali, sika a manangallilaw a dila.

5 du foretrækker ondt for godt, Løgn for sanddru Tale. (Sela)

Dadaelennakanto ti Dios iti agnanayon; alaennakanto ken rabsutennaka manipud iti toldam ken parutennaka iti daga dagiti sibibiag. (Selah)

6 Du elsker al ødelæggende Tale, du falske Tunge!

Makitanto met daytoy dagiti nalinteg ken agbutengda; katawaandanto isuna ken kunaenda,

7 Derfor styrte Gud dig for evigt, han gribe dig, rive dig ud af dit Telt, han rykke dig op af de levendes Land! (Sela)

“Kitaenyo, daytoy ti tao a saan a ti Dios ti kamangna ngem nagtalek iti kinawadwad dagiti kinabaknangna ken pinatalgedanna ti bagina iti kinadangkesna.”

8 De retfærdige ser det, frygter og haaner ham leende:

Ngem no maipapan kaniak, kaslaak la iti maysa a nalangto a kayo ti olibo iti balay ti Dios; agtalekak iti kinapudno ti tulag ti Dios iti agnanayon nga awan patinggana.

9 »Se der den Mand, der ej gjorde Gud til sit Værn, men stoled paa sin megen Rigdom, trodsed paa sin Velstand!« Men jeg er som et frodigt Olietræ i Guds Hus, Guds Miskundhed stoler jeg evigt og altid paa. Evindelig takker jeg dig, fordi du greb ind; jeg vidner iblandt dine fromme, at godt er dit Navn.

O Dios agyamanak kenka iti agnanayon, gapu kadagiti banbanag nga inaramidmo. Mangnamnamaak iti naganmo, ta naimbag daytoy, iti sangoanan dagiti napudno kenka.