Salme 109
1 Til Sangmesteren. Af David. En Salme. Du min Lovsangs Gud, vær ej tavs!
Ne molči, oh Bog moje hvale,
2 Thi en gudløs, svigefuld Mund har de aabnet imod mig, taler mig til med Løgntunge,
kajti usta zlobnih in usta varljivcev so odprta proti meni; zoper mene so govorili z lažnivim jezikom.
3 med hadske Ord omringer de mig og strider imod mig uden Grund;
Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez razloga so se borili zoper mene.
4 til Løn for min Kærlighed er de mig fjendske, skønt jeg er idel Bøn;
Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda sebe izročam molitvi.
5 de gør mig ondt for godt, gengælder min Kærlighed med Had.
Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni.
6 Straf ham for hans Gudløshed, lad en Anklager staa ved hans højre,
Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici.
7 lad ham gaa dømt fra Retten, hans Bøn blive regnet for Synd;
Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh.
8 hans Livsdage blive kun faa, hans Embede tage en anden;
Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo.
9 hans Børn blive faderløse, hans Hustru vorde Enke;
Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova.
10 hans Børn flakke om og tigge, drives bort fra et øde Hjem;
Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev.
11 Aagerkarlen rage efter alt, hvad han har, og fremmede rane hans Gods;
Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud.
12 ingen være langmodig imod ham, ingen ynke hans faderløse;
Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje; niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke.
13 hans Afkom gaa til Grunde, hans Navn slettes ud i næste Slægt;
Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno, in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.
14 lad hans Fædres Skyld ihukommes hos HERREN, lad ikke hans Moders Synd slettes ud,
Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan.
15 altid være de HERREN for Øje; hans Minde vorde udryddet af Jorden,
Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal z zemlje.
16 fordi det ej faldt ham ind at vise sig god, men han forfulgte den arme og fattige og den, hvis Hjerte var knust til Døde;
Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu.
17 han elsked Forbandelse, saa lad den naa ham; Velsignelse ynded han ikke, den blive ham fjern!
Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj. Kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega.
18 Han tage Forbandelse paa som en Klædning, den komme som Vand i hans Bug, som Olie ind i hans Ben;
Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti.
19 den blive en Dragt, han tager paa, et Bælte, han altid bærer!
Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan.
20 Det være mine Modstanderes Løn fra HERREN, dem, der taler ondt mod min Sjæl.
Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo.
21 Men du, o HERRE, min Herre, gør med mig efter din Godhed og Naade, frels mig for dit Navns Skyld!
Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro.
22 Thi jeg er arm og fattig, mit Hjerte vaander sig i mig;
Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene.
23 som Skyggen, der hælder, svinder jeg bort, som Græshopper rystes jeg ud;
Odhajal sem kakor senca, ko se ta zmanjšuje; kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja.
24 af Faste vakler mine Knæ, mit Kød skrumper ind uden Salve;
Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti.
25 til Spot for dem er jeg blevet, de ryster paa Hovedet, naar de ser mig.
Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave.
26 Hjælp mig, HERRE min Gud, frels mig efter din Miskundhed,
Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje,
27 saa de sander, det var din Haand, dig, HERRE, som gjorde det!
da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil.
28 Lad dem forbande, du vil velsigne, mine Uvenner vorde til Skamme, din Tjener glæde sig;
Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli.
29 lad mine Fjender klædes i Skændsel, iføres Skam som en Kappe!
Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo.
30 Med min Mund vil jeg højlig takke HERREN, prise ham midt i Mængden;
S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico.
31 thi han staar ved den fattiges højre at fri ham fra dem, der dømmer hans Sjæl.
Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo.
