Ordsprogene 5
1 Mærk dig, min Søn, min Visdom, bøj til min Indsigt dit Øre,
Moj sin, prisluhni moji modrosti in svoje uho pripogni k mojemu razumevanju,
2 at Kløgt maa vaage øver dig, Læbernes Kundskab vare paa dig.
da boš lahko upošteval preudarnost in da bodo tvoje ustnice lahko obvarovale spoznanje.
3 Thi af Honning drypper den fremmedes Læber, glattere end Olie er hendes Gane;
Kajti ustnice tuje ženske kapljajo kakor satovje in njena usta so bolj prilizljiva kakor olje,
4 men til sidst er hun besk som Malurt, hvas som tveægget Sværd;
toda njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.
Njena stopala gredo dol k smrti, njeni koraki se prijemljejo pekla. (Sheol h7585)
6 hun følger ej Livets Vej, hendes Spor er bugtet, hun ved det ikke.
Da ne bi preudarjal steze življenja, njene poti so premične, da jih ti ne moreš spoznati.
7 Hør mig da nu, min Søn, vig ikke fra min Munds Ord!
Zato mi torej prisluhnite, oh vi otroci in ne odidite od besed mojih ust.
8 Lad din Vej være langt fra hende, kom ej hendes Husdør nær,
Svojo pot odstrani daleč od nje in ne pridi blizu vrat njene hiše,
9 at du ikke maa give andre din Ære, en grusom Mand dine Aar.
da ne bi svoje časti dal drugim in svojih let krutemu,
10 at ikke dit Gods skal mætte fremmede, din Vinding ende i Andenmands Hus,
da ne bi bili tujci nasičeni s tvojim premoženjem in bi bili tvoji napori v hiši tujca
11 saa du gribes af Anger til sidst, naar dit Kød og Huld svinder hen,
in boš končno žaloval, ko bo tvoje meso in tvoje telo iztrošeno
12 og du siger: »Ak, at jeg hadede Tugt, at mit Hjerte lod haant om Revselse,
in rečeš: »Kako sem sovražil poučevanje in je moje srce preziralo opomin
13 saa jeg ikke lød mine Læreres Røst, ej bøjed mit Øre til dem, som lærte mig!
in nisem ubogal glasu svojih učiteljev niti svojega ušesa nagnil k tem, ki so me poučevali!
14 Nær var jeg kommet i alskens Ulykke midt i Forsamling og Menighed!«
Bil sem skoraj v vsem zlu v sredi skupnosti in zbora.«
15 Drik Vand af din egen Cisterne og rindende Vand af din Brønd;
Pij vode iz svojega lastnega vodnega zbiralnika in tekoče vode iz svojega lastnega izvira.
16 lad ej dine Kilder flyde paa Gaden, ej dine Bække paa Torvene!
Naj bodo tvoji studenci razpršeni naokoli in reke vodá po ulicah.
17 Dig skal de tilhøre, dig alene, ingen fremmed ved Siden af dig!
Naj bodo samo tvoji lastni in ne s teboj [tudi] tujčevi.
18 Velsignet være dit Væld, og glæd dig ved din Ungdoms Hustru,
Naj bo tvoj studenec blagoslovljen in razveseljuj se z ženo svoje mladosti.
19 den elskelige Hind, den yndige Gazel; hendes Elskov fryde dig stedse, berus dig altid i hendes Kærlighed!
Ona naj bo kakor ljubeča košuta in prijetna srna. Naj te njene prsi zadovoljijo ob vseh časih in vedno bodi očaran z njeno ljubeznijo.
20 Hvi beruser du dig, min Søn, i en fremmed og tager en andens Hustru i Favn?
Zakaj hočeš biti ti, moj sin, očaran s tujo žensko in objemati naročje tujke?
21 Thi for HERRENS Øjne er Menneskets Veje, grant følger han alle dets Spor;
Kajti človekove poti so pred Gospodovimi očmi in on preudarja vsa njegova ravnanja.
22 den gudløse fanges af egen Brøde og holdes fast i Syndens Reb;
Njegove lastne krivičnosti bodo zlobnega vzele k sebi in držan bo z vrvmi svojih grehov.
23 han dør af Mangel paa Tugt, gaar til ved sin store Daarskab.
Umrl bo brez poučevanja in v veličini svoje neumnosti bo zašel na stranpot.
