Job 20
1 Saa tog Na'amatiten Zofar til Orde og sagde:
Dia namaly Zofara Namatita ka nanao hoe:
2 Derfor bruser Tankerne i mig, og derfor stormer det i mig;
Noho izany dia mamaly ahy ny eritreritro, eny, noho ny fihetsiketsiky ny saiko.
3 til min Skam maa jeg høre paa Tugt, faar tankeløst Mundsvejr til Svar!
Reko lalandava ny anatra mampahamenatra ahy; Ary ny fanahiko mamaly ahy avy amin’ ny fahalalako.
4 Ved du da ikke fra Arilds Tid, fra Tiden, da Mennesket sattes paa Jorden,
Tsy fantatrao va fa hatramin’ ny ela, eny, hatrizay nampitoerana ny olona tetỳ ambonin’ ny tany,
5 at gudløses Jubel er kort og vanhelliges Glæde stakket?
Dia vetivety foana ny firavoravoan’ ny ratsy fanahy, ary indray mipi-maso monja ny fifalian’ ny mpihatsaravelatsihy?
6 Steg end hans Hovmod til Himlen, raged hans Hoved i Sky,
Fa na dia mipaka amin’ ny lanitra aza ny hahavony, ka mitehika amin’ ny rahona ny lohany,
7 som sit Skarn forgaar han for evigt, de, der saa ham, siger: »Hvor er han?«
Dia ho very mandrakizay toy ny dikiny ihany izy; Izay nahita azy dia hanao hoe: Aiza izy?
8 Han flyr som en Drøm, man finder ham ikke, som et Nattesyn jages han bort;
Manidina tahaka ny nofy izy ka tsy ho hita; Eny, ampandosirina tahaka ny tsindrimandry amin’ ny alina izy.
9 Øjet, der saa ham, ser ham ej mer, hans Sted faar ham aldrig at se igen.
Ny maso izay mijery, dia indray mitopy ihany no ahitany azy; Ary dia tsy hahita azy intsony ny fitoerany.
10 Hans Sønner bejler til ringes Yndest, hans Hænder maa give hans Gods tilbage.
Ny zanany hitambitamby amin’ ny malahelo, ary ny tànany ihany no hampody ny hareny.
11 Hans Ben var fulde af Ungdomskraft, men den lægger sig med ham i Støvet.
Ny taolany dia feno ny herin’ ny fahatanorana, Nefa hiara-mandry aminy eo amin’ ny vovoka izany.
12 Er det onde end sødt i hans Mund, naar han gemmer det under sin Tunge,
Na dia mamy ao am-bavany aza ny ratsy, ka afeniny ao ambanin’ ny lelany,
13 sparer paa det og slipper det ikke, holder det fast til sin Gane,
Ary tsitsiny ka tsy foiny, fa tehiriziny ao amin’ ny lanilaniny ihany,
14 saa bliver dog Maden i hans Indre til Slangegift inden i ham;
Dia miova ny haniny ao an-kibony, ka aferon’ ny vipera no ao anatiny.
15 Godset, han slugte, maa han spy ud, Gud driver det ud af hans Bug,
Harena no nateliny, nefa aloany indray; Loaran’ Andriamanitra hiala ao an-kibony izany.
16 han indsuger Slangernes Gift, og Øgleungen slaar ham ihjel;
Ny poizin’ ny vipera no hotsentsefiny; Hahafaty azy ny lelan’ ny menarana.
17 han skuer ej Strømme af Olie, Bække af Honning og Fløde;
Tsy ho faly mahita renirano izy, dia ony sy riaky ny tantely sy ronono.
18 han maa af med sin Vinding, svælger den ej, faar ingen Glæde af tilbyttet Gods.
Tsy azony atelina izay nikelezany aina, fa tsy maintsy hampodiny; Na dia be aza ny hareny, dia tsy ho araka izany ny hafaliany.
19 Thi han knuste de ringe og lod dem ligge, ranede Huse, han ej havde bygget.
Fa nampahory sy nahafoy ny reraka izy ka naka trano an-keriny, fa tsy hahatontosa azy.
20 Thi han har ingen Hjælp af sin Rigdom, trods sine Skatte reddes han ikke;
Satria tsy mahalala mionona ny kibony, dia tsy hahavonjy ny tenany mbamin’ ny tiany indrindra izy.
21 ingen gik fri for hans Glubskhed, derfor varer hans Lykke ikke;
Tsy misy tsy tratry ny fieremany; Ka dia tsy haharitra ny fiadanany.
22 midt i sin Overflod har han det trangt, al Slags Nød kommer over ham.
Ho poriporitra izy, na dia mihoa-pampana aza ny fananany; Ny tanan’ ny ory no hamely azy.
23 For at fylde hans Bug sender Gud sin Vredes Glød imod ham, lader sin Harme regne paa ham.
Halefan’ Andriamanitra ny fahatezerany mirehitra hameno ny kibony; Eny, halatsany aminy toy ny ranonorana izany ho hanina ho azy.
24 Flyr han for Brynje af Jern, saa gennemborer ham Kobberbuen;
Raha mandositra ny vy fiadiana izy, dia hahavoa azy miboroaka ny tsipìka varahina;
25 en Kniv kommer ud af hans Ryg, et lynende Staal af hans Galde; over ham falder Rædsler,
Tsoahany izany, ka mivoaka avy amin’ ny tenany; Eny, ny manelatselatra dia mivoaka avy amin’ ny aferony; Lasa izy azon’ ny fahatahorana mafy.
26 idel Mørke er opsparet til ham; Ild, der ej blæses op, fortærer ham, æder Levningen i hans Telt.
Ny aizim-pito no voarakitra ho amin’ ny raki-malalany; Afo tsy tsofina no handoro azy sady handevona izay sisa ao amin’ ny lainy.
27 Himlen bringer hans Brøde for Lyset, og Jorden rejser sig mod ham.
Hambaran’ ny lanitra ny helony, Ary ny tany hitsangana hiampanga azy,
28 Hans Huses Vinding maa bort, rives bort paa Guds Vredes Dag.
Ho lasa ny harena tafiditra ao an-tranony; Eny, ho levona izany amin’ ny andro fahatezerany.
29 Slig er den gudløses Lod fra Gud og Lønnen fra Gud for hans Brøde!
Izany no anjaran’ ny ratsy fanahy avy amin’ Andriamanitra, sy lova voatendrin’ Andriamanitra ho azy.
