< Žalmy 103 >

1 Davidův. Dobrořeč duše má Hospodinu, a všecky vnitřnosti mé jménu svatému jeho.
Davidova. Blagoslavljaj, duša moja, Gospoda; in vse osrčje moje svetost njegovo.
2 Dobrořeč duše má Hospodinu, a nezapomínej se na všecka dobrodiní jeho,
Blagoslavljaj, duša moja, Gospoda; in ne pozabi nobene dobrote njegove,
3 Kterýž odpouští tobě všecky nepravosti, kterýž uzdravuje všecky nemoci tvé,
Kateri ti odpušča vse tvoje krivice, kateri ozdravlja vse bolezni tvoje;
4 Kterýž vysvobozuje od zahynutí život tvůj, kterýž tě korunuje milosrdenstvím a mnohým slitováním,
Kateri otima iz jame življenje tvoje, kateri te odeva z milostjo in usmiljenjem;
5 Kterýž nasycuje dobrými věcmi ústa tvá, tak že se obnovuje jako orlice mladost tvá.
Kateri napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se hraniš čilega kakor orel, kakor otročja leta tvoja.
6 Èiní, což spravedlivého jest, Hospodin, a soudy všechněm utištěným.
Kar je pravično, dela Gospod, in sodbe vsem zatiranim.
7 Známé učinil Mojžíšovi cesty své, synům Izraelským skutky své.
Razodel je Mojzesu pota svoja, naslednikom Izraelovim svoja dela.
8 Lítostivý a milostivý jest Hospodin, dlouhoshovívající a mnohého milosrdenství.
Usmiljen je in milosten Gospod; potrpežljiv in obilen v dobrotah.
9 Nebudeť ustavičně žehrati, ani na věky hněvu držeti.
Ne prepira se vekomaj; in večno ne hrani jeze.
10 Ne podlé hříchů našich nakládá s námi, ani vedlé nepravostí našich odplacuje nám.
Ne dela nam po grehih naših, in ne povrača nam po naših krivicah;
11 Nebo jakož jsou vysoko nebesa nad zemí, tak jest vyvýšené milosrdenství jeho nad těmi, kteříž se ho bojí.
Temuč, kakor visoka so nebesa nad zemljo, močna je milost njegova proti njim, kateri se ga bojé.
12 A jak daleko jest východ od západu, tak daleko vzdálil od nás přestoupení naše.
Kakor daleč je vzhod od zahoda, daleč od nas odvrača pregreške naše.
13 Jakož se slitovává otec nad dítkami, tak se slitovává Hospodin nad těmi, kteříž se hobojí.
Kakor se usmili oče otrok, usmili se Gospod njih, ki se ga bojé.
14 Onť zajisté zná slepení naše, v paměti má, že prach jsme.
Ker on pozna podobo našo, spominja se, da smo prah.
15 Dnové člověka jsou jako tráva, a jako květ polní, tak kvete.
Da so senu podobni človeka dnevi, kakor poljska cvetica, tako on cveté.
16 Jakž vítr na něj povane, anť ho není, aniž ho již více pozná místo jeho.
Ko veter potegne čeznjo, skoraj je ni, in je ni več zagledati na mestu njenem.
17 Milosrdenství pak Hospodinovo od věků až na věky nad těmi, kteříž se ho bojí, a spravedlnost jeho nad syny synů,
Milost pa Gospodova je od veka do veka proti njim, ki se ga bojé, in pravica proti vnukom.
18 Kteříž ostříhají smlouvy jeho, a pamatují na přikázaní jeho, aby je činili.
Proti njim, ki hranijo zavezo njegovo, in proti njim, ki se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.
19 Hospodin na nebesích utvrdil trůn svůj, a kralování jeho nade vším panuje.
Gospod je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje ljudém.
20 Dobrořečte Hospodinu andělé jeho, kteříž jste mocní v síle, a činíte slovo jeho, poslušní jsouc hlasu slova jeho.
Blagoslavljajte Gospoda, angeli njegovi, premogočni v moči, ki izpolnjujete besedo njegovo in poslušate glas njegove besede.
21 Dobrořečte Hospodinu všickni zástupové jeho, služebníci jeho, kteříž činíte vůli jeho.
Blagoslavljajte Gospoda, vse vojske njegove, služabniki njegovi izpolnjujoči voljo njegovo.
22 Dobrořečte Hospodinu všickni skutkové jeho, na všech místech panování jeho. Dobrořeč duše má Hospodinu.
Blagoslavljajte Gospoda, vsa dela njegova po vseh krajih njegovega gospostva; blagoslavljaj, duša moja Gospoda!

< Žalmy 103 >