< Príslovia 17 >

1 Lepší jest kus chleba suchého s pokojem, nežli dům plný nabitých hovad s svárem.
Nasaysayaat ti maaddaan iti kinatalna a nabuyugan iti namaga a sangkasakmol a tinapay ngem ti balay a napnoan iti panagrambak a nabuyogan iti panagaapa.
2 Služebník rozumný panovati bude nad synem, kterýž jest k hanbě, a mezi bratřími děliti bude dědictví.
Iturayan ti nasirib nga adipen ti anak nga agar-aramid iti nakababain ken makibingayto isuna iti tawid a kasla maysa isuna kadagiti agkakabsat.
3 Teglík stříbra a pec zlata zkušuje, ale srdcí Hospodin.
Ti pagguguran ket para iti pirak ken ti horno ket para iti balitok, ngem daldalusan ni Yahweh dagiti puso.
4 Zlý člověk pozoruje řečí nepravých, a lhář poslouchá jazyka převráceného.
Ti tao nga agar-aramid iti dakes ket dumdumngeg kadagiti agsasao iti nadangkes a wagas; ipangpangag ti ulbod a tao dagiti agsasao iti dakes.
5 Kdo se posmívá chudému, útržku činí Učiniteli jeho; a kdo se z bídy raduje, nebude bez pomsty.
Siasinoman a mangum-umsi kadagiti napanglaw ket lalaisenna ti Nangparsua kenkuana, ken madusa ti tao nga agragrag-o gapu iti kinaawan gasat dagiti dadduma.
6 Koruna starců jsou vnukové, a ozdoba synů otcové jejich.
Dagiti appo ti korona dagiti natataenganen, ken dagiti nagannak ti mangmangiyeg iti dayaw kadagiti annakda.
7 Nesluší na blázna řeči znamenité, ovšem na kníže řeč lživá.
Ti nasayaat a sao ket saan a maitutop para iti maag; ad-adda a saan a maitutop dagiti ulbod a bibig iti pamilia ti ari.
8 Jako kámen drahý, tak bývá vzácný dar před očima toho, kdož jej béře; k čemukoli směřuje, daří se jemu.
Ti pasuksok ket kasla bato a maar-aramat iti panagsalamangka ti tao a mangit-ited iti daytoy; uray sadinoman ti turongenna, agballigi isuna.
9 Kdo přikrývá přestoupení, hledá lásky; ale kdo obnovuje věc, rozlučuje přátely.
Ti siasinoman a mangpalabas iti maysa a nagkuranganda kenkuana ket makabirok iti ayat, ngem ti tao a mangul-ulit iti maysa a banag ket paad-adaywenna dagiti nasinged a gagayyemna.
10 Více se chápá rozumného jedno domluvení, nežli by blázna stokrát ubil.
Ti panangtubngar ket umuneg iti kaunggan ti tao nga addaan pannakaawat, abakna ti sangagasut a saplit iti maag.
11 Zpurný toliko zlého hledá, pročež přísný posel na něj poslán bývá.
Birbiruken laeng ti dakes a tao ti panagsukirna, isu nga addanto naranggas a mensahero a maibaon a maibusor kenkuana.
12 Lépe člověku potkati se s nedvědicí osiřalou, nežli s bláznem v bláznovství jeho.
Nasaysayaat ti makasabat iti oso a natakawan kadagiti annakna, ngem ti makasabat iti maag iti kinamaagna.
13 Kdo odplacuje zlým za dobré, neodejdeť zlé z domu jeho.
No adda maysa a tao a mangisupapak iti dakes iti naimbag, saanto a pulos a panawan ti kinadakes ti balayna.
14 Začátek svady jest, jako když kdo protrhuje vodu; protož prvé než by se zsilil svár, přestaň.
Ti pagrugian ti riri ket kas iti tao a nangibulos iti danum nga agayus iti sadinoman, isu nga adaywam ti riri sakbay a mairugi daytoy.
15 Kdož ospravedlňuje nepravého, i kdož odsuzuje spravedlivého, ohavností jsou Hospodinu oba jednostejně.
Siasinoman a mangwayawaya kadagiti nadangkes a tattao wenno mangdusa kadagiti agar-aramid iti nalinteg— dagitoy a tattao ket agpapada a makarimon kenni Yahweh.
16 K čemu jest zboží v ruce blázna, když k nabytí moudrosti rozumu nemá?
Apay pay laeng nga agbayad ti maag tapno makasursuro iti kinasirib no saanna met a kabaelan ti makasursuro?
17 Všelikého času miluje, kdož jest přítelem, a bratr v ssoužení ukáže se.
Ti maysa a gayyem ket managayat iti amin a tiempo, ken tumpuar ti maysa a kabsat iti tiempo ti pannakariribuk.
18 Èlověk bláznivý ruku dávaje, činí slib před přítelem svým.
Ti tao nga awan nakemna ket mangpatalged kadagiti karkari ken agbalin nga akinrebbeng kadagiti utang ti kaarrubana.
19 Kdož miluje svadu, miluje hřích; a kdo vyvyšuje ústa svá, hledá potření.
Ti siasinoman a makinkayat iti riri, kaykayatna met ti basol; ti tao nga agar-aramid iti nangato unay a balandra iti ruanganna, itultulokna met nga adda tultulang a matukkol.
20 Převrácené srdce nenalézá toho, což jest dobrého; a kdož má vrtký jazyk, upadá v těžkost.
Ti maysa a tao nga addaan iti saan a nasayaat a puso, saan a pulos a makasarak iti nasayaat; matnag iti pannakadidigra ti tao nga addaan iti ulbod a dila.
21 Kdo zplodil blázna, k zámutku svému zplodil jej, aniž se bude radovati otec nemoudrého.
Ti siasinoman a maaddaan iti putot a maag ket mangmangiyeg iti ladingit iti bagina; saan nga agrag-o ti siasinoman nga ama iti maag nga anak.
22 Srdce veselé očerstvuje jako lékařství, ale duch zkormoucený vysušuje kosti.
Ti naragsak a puso ket nasayaat nga agas, ngem ti naburak nga espiritu ket mangpamaga kadagiti tultulang.
23 Bezbožný tajně béře dar, aby převrátil stezky soudu.
Aw-awaten ti nadangkes a tao ti pasuksok tapno ballikugenna dagiti wagas ti kinalinteg.
24 Na oblíčeji rozumného vidí se moudrost, ale oči blázna těkají až na konec země.
Ti tao nga addaan pannakaawat, iturturongna ti bagina iti kinasirib, ngem dagiti mata dagiti maag ket naiturong iti nagpatinggaan ti daga.
25 K žalosti jest otci svému syn blázen, a k hořkosti rodičce své.
Ti maag nga anak ket ladingit iti amana ken saem iti babai a nangipasngay kenkuana.
26 Jistě že pokutovati spravedlivého není dobré, tolikéž, aby knížata bíti měli pro upřímost.
Kasta met a saan a pulos a nasayaat ti panangdusa iti tao nga agar-aramid iti nalinteg; wenno saan a nasayaat a sapliten dagiti natakneng a tattao.
27 Zdržuje řeči své muž umělý; drahého ducha jest muž rozumný.
Ti tao nga addaan pannakaammo agus-usar iti bassit a sasao, ken managteppel ti tao nga addaan pannakaawat.
28 Také i blázen, mlče, za moudrého jmín bývá, a zacpávaje rty své, za rozumného.
Uray ti maag ket maipagarup a masirib no naulimek isuna; no ikaemna ti ngiwatna, maibilang a nalaing isuna.

< Príslovia 17 >