< Jób 13 >

1 Aj, všecko to vidělo oko mé, slyšelo ucho mé, a srozumělo tomu.
Glej, moje oko je vse to videlo, moje uho je to slišalo in razumelo.
2 Jakož vy znáte to, znám i já, nejsem zpozdilejší než vy.
Kar veste vi, isto vem tudi jaz. Nisem slabši od vas.
3 Jistě žeť já s Všemohoucím mluviti, a s Bohem silným o svou při jednati budu.
Zagotovo bi govoril Vsemogočnemu in želim si, da bi razpravljal z Bogom.
4 Nebo vy jste skladatelé lži, a lékaři marní všickni vy.
Toda vi ste ponarejevalci laži, vi vsi ste zdravniki brez vrednosti.
5 Ó kdybyste aspoň mlčeli, a bylo by vám to za moudrost.
Oh, da bi vsi skupaj molčali! To bi bila vaša modrost.
6 Slyštež medle odpory mé, a důvodů rtů mých pozorujte.
Poslušajte torej moje zagovarjanje in prisluhnite prošnjam mojih ustnic.
7 Zdali zastávajíce Boha silného, mluviti máte nepravost? Aneb za něho mluviti máte lest?
Mar boste zlobno govorili za Boga? In varljivo govorili zanj?
8 Zdaliž osobu jeho přijímati budete, a o Boha silného se zasazovati?
Mar boste sprejeli njegovo osebo? Mar se boste potegovali za Boga?
9 Zdaž vám to k dobrému bude, když na průbu vezme vás, že jakož člověk oklamán bývá, oklamati jej chcete?
Ali je dobro, da bi vas on preiskal? Ali kakor en človek zasmehuje drugega ali tako vi zasmehujete njega?
10 V pravdě žeť vám přísně domlouvati bude, budete-li povrchně osoby jeho šetřiti.
Zagotovo vas bo grajal, če naskrivaj sprejemate osebe.
11 Což ani důstojnost jeho vás nepředěšuje, ani strach jeho nepřikvačuje vás?
Mar vas ne bo njegova odličnost prestrašila? In njegova groza padla na vas?
12 Všecka vzácnost vaše podobná jest popelu, a hromadám bláta vyvýšení vaše.
Vaši spomini so podobni pepelu, vaša telesa ilovnatim telesom.
13 Postrptež mne, nechať já mluvím, přiď na mne cokoli.
Molčite, pustite me samega, da lahko govorim in naj pride name kar hoče.
14 Pročež bych trhati měl maso své zuby svými, a duši svou klásti v ruku svou?
Čemu jemljem svoje meso v svoje zobe in svoje življenje polagam v svojo roko?
15 By mne i zabil, což bych v něho nedoufal? A však cesty své před oblíčej jeho předložím.
Čeprav me ubije, bom jaz vendar zaupal vanj; toda svoje lastne poti bom ohranil pred njim.
16 Onť sám jest spasení mé; nebo před oblíčej jeho pokrytec nepřijde.
On bo tudi rešitev moje duše, kajti hinavec ne bo prišel predenj.
17 Poslouchejte pilně řeči mé, a zprávu mou pusťte v uši své.
Marljivo prisluhnite mojemu govoru in moji izjavi s svojimi ušesi.
18 Aj, jižť začínám pře své vésti, vím, že zůstanu spravedliv.
Glejte torej, zapovedal sem svojo stvar; vem, da bom opravičen.
19 Kdo jest, ješto by mi odpíral, tak abych nyní umlknouti a umříti musil?
Kdo je tisti, ki se bo pravdal z menoj? Kajti sedaj, če zadržim svoj jezik, bom izročil duha.
20 Toliko té dvoji věci, ó Bože, nečiň mi, a tehdy před tváří tvou nebudu se skrývati:
Samo ne storite mi dveh stvari, potem se ne bom skril pred teboj.
21 Ruku svou vzdal ode mne, a hrůza tvá nechť mne neděsí.
Umakni svojo roko daleč od mene in naj me tvoja groza ne stori prestrašenega.
22 Zatím povolej mne, a buduť odpovídati; aneb nechať já mluvím, a odpovídej mi.
Potem kliči in jaz ti bom odgovoril. Ali naj jaz govorim in ti mi odgovori.
23 Jak mnoho jest mých nepravostí a hříchů? Přestoupení mé a hřích můj ukaž mi.
Kako številne so moje krivičnosti in grehi? Naredi mi, da spoznam svoj prestopek in svoj greh.
24 Proč tvář svou skrýváš, a pokládáš mne sobě za nepřítele?
Zakaj skrivaš svoj obraz in me šteješ za svojega sovražnika?
25 Zdaliž list větrem se zmítající potříti chceš, a stéblo suché stihati budeš?
Hočeš zlomiti list, gnan sem ter tja? Hočeš zasledovati suho strnišče?
26 Že zapisuješ proti mně hořkosti, a dáváš mi v dědictví nepravosti mladosti mé,
Kajti zoper mene pišeš grenke stvari in me delaš, da posedujem krivičnosti svoje mladosti.
27 A dáváš do klady nohy mé, a šetříš všech stezek mých, na paty noh mých našlapuješ;
Moja stopala polagaš v klade in ozko gledaš na vse moje steze. Odtis postavljaš na pete mojih stopal.
28 Ješto člověk jako hnis kazí se, a jako roucho, kteréž jí mol.
In on, kakor razpadajoča stvar, požira kakor obleko, ki je pojedena od molja.

< Jób 13 >