< Otkrivenje 4 >
1 Nakon toga vidjeh: gle, vrata otvorena na nebu! A onaj prijašnji glas, što ga ono začuh kao glas trublje što govoraše sa mnom, reče: “Uziđi ovamo i pokazat ću ti što se ima dogoditi nakon ovoga!”
Ama anazama evutege'na, nagra kogeno, mona kafamo'a anagino ruhagro higeno, ese ageru'ma antahi'noa agerumo ufenkrafama hiaza nehige'na antahugeno, Nagrikura anage huno hu'ne, Amare ege'na, amazama evanigeno, henkama fore'ma hania zana kaveri haneno.
2 I odmah se u duhu zanijeh kad gle: prijestolje stajaše na nebu i na prijestolje Netko sjede.
Anage nehige'na ame hu'na nagra avamupi mani'ne'na koana, mona kumapina kini tra me'negeno, mago'mo ana kini tratera mani'nege'na ke'noe.
3 Taj što sjede bijaše nalik na jaspis i sard. A uokolo prijestolja duga slična smaragdu.
Ana ne'mofo masa'amo'a rumsa huno jasapa havegna nehuno, koranentike huno konilienie hu'za nehaza havegna hu'ne. Mago furagena'mo kini tramofona rugagintegeno, zafa asinage huno emerelie nehaza havegna huno remsa hu'ne.
4 Uokolo prijestolja dvadeset i četiri prijestolja, a na prijestolja sjedoše dvadeset i četiri starješine, obučene u bijele haljine, sa zlatnim vijencima na glavi.
Ana kini tramofona 24'a kini tratami manegorave huntegeno, ana 24'a kini tratera ugota kva vahe'mo'za mani'ne'za, efeke zaza kukena hu'za, golire kini fetori zamasenirera antani'naze.
5 Od prijestolja izlaze munje, i glasovi, i gromovi; pred prijestoljem gori sedam ognjenih zubalja, to jest sedam duhova Božjih,
Ana tra'ma me'nefintira trage huno kopsina e'nerino, tusi'a monage nehigeno, kini tramofo avuga 7ni'a tavi tevemo'a hagana hagana huno te'ne. E'i ana 7ni'a tevema hagana hagana huno nereana, Anumzamofo 7ni'a Avamutami me'ne.
6 a pred prijestoljem kao neko stakleno more, nalik na prozirac. U sredini prijestolja, oko prijestolja, četiri bića, sprijeda i straga puna očiju:
Hagi ana kini tra'mofo avuga, kapoteti tro huntageno masanentake huno rumarave nehiankna hageri megeno, ana kini tramofo amu'nompine rugaruga, 4'a asimu anteno mani'nea zagaramina, zamavugane zamefika zamavurgamo'a avite'nea zagamo'za mani korave hu'nazage'na zamage'noe.
7 prvo biće slično lavu, drugo biće slično juncu, treće biće s licem kao čovječjim, četvrto biće slično letećem orlu.
Ese'ma mani'nea zagamo'a laionigna higeno, anante zagamo'a kaogna higeno, nampa 3zagamofona vahe avugosagna higeno, nampa 4zagamofona hareno vano nehia tumpamofo avugosagna hu'nea zaga ke'noe.
8 Ta su četiri bića - u svakoga po šest krila - sve naokolo i iznutra puna očiju. Bez predaha dan i noć govore: “Svet! Svet! Svet Gospodin, Bog Svevladar, Onaj koji bijaše i koji jest i koji dolazi!”
Hanki anama kasefa hu'za mani'naza 4'a zagamofona, mago magomofona 6si'a agekona huzmantegeno, zamagekonamofo fenka kizigane, zamavugane zamefi'enena zamavurgamo'a hakare huno avitenege'za, ontagane'za zagene hanine anage nehaze, Ruotage hu'nane ruotage hunane, Ra Anumzamoka Ruotgera hu'nane, Hanavenentake hunka, Ko mani'nenka, menina mani'nanankinka, henka egahane hu'za nehaze.
9 I kad god bića dadu slavu i čast pohvalnicu Onomu koji sjedi na prijestolju, Živomu u vijeke vjekova, (aiōn )
Hanki anantema zamasimu ante'za mani'naza zagamo'za, kini tratema mani'nea Ne'mofo husga hunte'za, ra agi nemi'za, susu hunte'za Agra manivava hugahie hu'za agia erisaga huvava nehazageno, (aiōn )
10 dvadeset i četiri starješine padnu ničice pred Onim koji sjedi na prijestolju i poklone se njemu - Živomu u vijeke vjekova. I stavljaju svoje vijence pred prijestolje govoreći: (aiōn )
ana 24'a ugota kva vahe'mo'za, kini trate'ma mani'nea Ne'mofo avuga zmavugati zmarena omere'za umase'za, manivava nehia Nera mono hunente'za kini fetorira, ana kini tra'mofo avuga zafi netre'za, anage nehaze, (aiōn )
11 “Dostojan si, Gospodine, Bože naš, primiti slavu i čast i moć! Jer ti si sve stvorio, i tvojom voljom sve postade i bi stvoreno!”
Kagrake knare hunka mareri'nane, tagri Ra maninka, tagri Anumza mani'nane. Kagrake rankagia e'nerinka, kagia erisaga nehageno, hanavekamo'a marerinie. Na'ankure Kagri kavesite maka zana efore huno me'ne hu'za hu'naze.