Psalmi 81
1 Zborovođi. Po napjevu “Tijesci”. Asafov. Kliknite Bogu, našoj jakosti, kličite Bogu Jakovljevu!
Glasno prepevajte Bogu, naši môči, naredite radosten glas Jakobovemu Bogu.
2 Nek' zazvuče žice, nek' se čuje bubanj, svirajte u milozvučnu harfu s citarom!
Vzemite psalm in prinesite sèm tamburin, prijetno harfo s plunko.
3 Zatrubite u rog za mlađaka, za uštapa, na svetkovinu našu!
Trobite na šofar ob mlaju, ob določenem času na naš slovesni praznični dan.
4 Jer to je propis Izraelu, zapovijed Boga Jakovljeva.
Kajti to je bil zakon za Izraela in postava Jakobovega Boga.
5 Takav je zakon dao Josipu kad je izlazio iz zemlje Egipta.
To je odredil v Jožefu za pričevanje, ko je šel ven skozi egiptovsko deželo, kjer sem slišal jezik, ki ga nisem razumel:
6 Šapat tajnovit čuh: “Oslobodih od tereta rame njegovo, ruke su mu slobodne od košare.
»Njegovo ramo sem odstranil od bremena, njegove roke so bile osvobojene pred lonci.
7 U tjeskobi si zavapio i ja te izbavih; iz gromovna oblaka odgovorih tebi, iskušah te kod voda meripskih.
Ti kličeš v stiski in jaz sem te osvobodil, odgovoril sem ti na skrivnem kraju groma. Jaz sem te preizkusil pri vodah Meríbe. (Sela)
8 Slušaj, puče moj, i ja ću te opomenuti: o, da me poslušaš, Izraele!
Poslušaj, oh moje ljudstvo, pričeval ti bom, oh Izrael, če bi mi hotel prisluhniti.
9 Nek' ne bude u tebe drugog boga i ne klanjaj se bogu tuđem!
V tebi naj ne bo tujega boga niti ne boš oboževal nobenega tujega boga.
10 Ja sam Jahve, Bog tvoj koji te izvedoh iz Egipta: otvori svoja usta da ih napunim!”
Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te je privedel iz egiptovske dežele. Široko odpri svoja usta in napolnil jih bom.
11 “Ali moj narod ne slušaše glasa moga, Izrael me ne posluša.
Toda moje ljudstvo noče prisluhniti mojemu glasu in Izrael noče ničesar od mene.
12 Zato ga pustih okorjelom srcu njegovu: neka hodi kako mu se hoće!
Tako sem jih izročil njihovim lastnim srčnim željam in živeli so po svojih lastnih nasvetih.
13 O, kad bi me narod moj slušao, kad bi Izrael putovima mojim hodio,
Oh, da bi mi moje ljudstvo prisluhnilo in bi Izrael hodil po mojih poteh!
14 brzo bih pokorio dušmane njegove, ruku bih svoju okrenuo na protivnike njegove.
Kmalu bi podjarmil njihove sovražnike in svojo roko obrnil zoper njihove nasprotnike.
15 Oni što ga sada mrze dodvarali bi mu se i njihov bi udes bio zapečaćen zauvijek.
Gospodovi sovražniki bi se morali podvreči pod njega, pa bi se njihov čas ohranil na veke.
16 A svoj narod hranio bih pšenicom najboljom i sitio ga medom iz pećine.
Hranil bi jih tudi z najodličnejšo pšenico in z medom iz skale bi te nasitil.«
