Psalmi 78
1 Poučna pjesma. Asafova. Poslušaj, narode moj, moju nauku, prikloni uho riječima usta mojih!
Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
2 Otvorit ću svoja usta na pouku, iznijet ću tajne iz vremena davnih.
Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
3 Ono što čusmo i saznasmo, što nam kazivahu oci,
ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
4 nećemo kriti djeci njihovoj, predat ćemo budućem koljenu: slavu Jahvinu i silu njegovu i djela čudesna što ih učini.
Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
5 Svjedočanstvo podiže on u Jakovu, Zakon postavi u Izraelu, da ono što naredi ocima našim oni djeci svojoj objave,
Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
6 da sazna budući naraštaj, i sinovi koji će se roditi da djeci svojoj kazuju
da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
7 da u Boga ufanje svoje stave i ne zaborave djela Božjih, već da vrše zapovijedi njegove,
da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
8 kako ne bi bili, kao oci njihovi, naraštaj buntovan, prkosan - naraštaj srcem nestalan i duhom Bogu nevjeran.
in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
9 Sinovi Efrajimovi, ratnici s lukom, u dan bitke okrenuše leđa.
Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
10 Saveza s Bogom ne održaše i ne htjedoše hoditi po Zakonu njegovu.
Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
11 Zaboraviše na djela njegova, na čudesa koja im pokaza.
in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12 Pred njihovim ocima činio je znakove u Egiptu, u Soanskom polju.
Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
13 On more razdijeli i njih prevede, vode kao nasip uzdiže.
Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
14 Danju ih vodio oblakom, a svu noć ognjem blistavim.
Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
15 U pustinji hrid prolomi i napoji ih obilno kao iz bezdana.
Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
16 Iz stijene izbi potoke te izvede vode k'o velike rijeke.
Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
17 A oni jednako griješiše, prkosiše Višnjem u pustinji.
V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
18 Boga su kušali u srcima svojim ištuć' (jela) svojoj pohlepnosti.
V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
19 Prigovarali su Bogu i pitali: “Može li Gospod stol u pustinji prostrti?
Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
20 Eno, udari u hrid, i voda poteče i provreše potoci: a može li dati i kruha, i mesa pružiti svome narodu?”
Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
21 Kad to začu Jahve, gnjevom usplamtje: oganj se raspali protiv Jakova, srdžba se razjari protiv Izraela,
Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
22 jer ne vjerovaše Bogu niti se u njegovu pomoć uzdaše.
ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
23 Pa ozgo naredi oblaku i otvori brane nebeske,
čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
24 k'o kišu prosu na njih mÓanu da jedu i nahrani ih kruhom nebeskim.
in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
25 Čovjek blagovaše kruh Jakih; on im dade hrane do sitosti.
Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
26 Probudi na nebu vjetar istočni i svojom silom južnjak dovede.
Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
27 Prosu na njih mesa k'o prašine i ptice krilatice k'o pijeska morskoga.
Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
28 Padoše usred njihova tabora i oko šatora njihovih.
Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
29 Jeli su i nasitili se, želju njihovu on im ispuni.
Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
30 Još nisu svoju utažili pohlepu i jelo im još bješe u ustima,
niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
31 kad se srdžba Božja na njih raspali: pokosi smrću prvake njihove i mladiće pobi Izraelove.
je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
32 Uza sve to griješiše dalje i ne vjerovaše u čudesna djela njegova.
Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
33 I skonča im dane jednim dahom i njihova ljeta naglim svršetkom.
Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
34 Kad ih ubijaše, tražiše ga i opet pitahu za Boga;
Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
35 spominjahu se da je Bog hridina njihova i Svevišnji njihov otkupitelj.
Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
36 Ali ga opet ustima svojim varahu i jezikom svojim lagahu njemu.
Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
37 Njihovo srce s njime ne bijaše, nit' bijahu vjerni Savezu njegovu.
Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
38 A on im milosrdno grijeh praštao i nije ih posmicao; često je gnjev svoj susprezao da ne plane svom jarošću.
Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
39 Spominjao se da su pÓut i dah koji odlazi i ne vraća se više.
Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
40 Koliko mu prkosiše u pustinji i žalostiše ga u samotnom kraju!
Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
41 Sve nanovo iskušavahu Boga i vrijeđahu Sveca Izraelova
Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
42 ne spominjuć' se ruke njegove ni dana kad ih od dušmana izbavi,
Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
43 ni znakova njegovih u Egiptu, ni čudesnih djela u polju Soanskom.
Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
44 U krv im pretvori rijeke i potoke, da ne piju.
in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
45 Posla na njih obade da ih žderu i žabe da ih more.
Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
46 I predade skakavcu žetvu njihovu, i plod muke njihove žderaču.
Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
47 Vinograde im tučom udari, a mrazom smokvike njihove.
Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
48 I predade grÓadu njihova goveda i munjama stada njihova.
Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
49 Obori na njih svu žestinu gnjeva svog, jarost, bijes i nevolju: posla na njih anđele nesreće.
S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
50 I put gnjevu svojem otvori: ne poštedje im život od smrti, životinje im izruči pošasti.
Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
51 Pobi u Egiptu sve prvorođeno, prvence u šatorju Hamovu.
in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
52 I povede narod svoj kao ovce i vođaše ih kao stado kroz pustinju.
Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
53 Pouzdano ih je vodio te se nisu bojali, a more je prekrilo dušmane njihove.
Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
54 U Svetu zemlju svoju on ih odvede, na bregove što mu ih osvoji desnica.
Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
55 Pred njima istjera pogane, konopom im podijeli baštinu, pod šatorjem njihovim naseli plemena izraelska.
Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
56 A oni iskušavali i gnjevili Boga Višnjega i nisu držali zapovijedi njegovih.
Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
57 Otpadoše, iznevjeriše se k'o oci njihovi, k'o luk nepouzdan oni zatajiše.
temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
58 Na gnjev ga nagnaše svojim uzvišicama, na ljubomor navedoše kumirima svojim.
Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
59 Bog vidje i gnjevom planu, odbaci posve Izraela.
Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
60 I napusti boravište svoje u Šilu, Šator u kojem prebivaše s ljudima.
tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
61 Preda u ropstvo snagu svoju i svoju diku u ruke dušmanske.
in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
62 Narod svoj prepusti maču, raspali se na svoju baštinu.
Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
63 Mladiće njihove oganj proguta, ne udaše se djevice njihove.
Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
64 Svećenici njihovi padoše od mača, ne zaplakaše Óudove njihove.
Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
65 Tad se k'o oda sna trgnu Gospodin, k'o ratnik vinom savladan.
Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
66 Udari otraga dušmane svoje, sramotu im vječitu zadade.
Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
67 On odbaci šator Josipov i Efrajimovo pleme ne odabra,
Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
68 već odabra pleme Judino i goru Sion koja mu omilje.
temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
69 Sagradi Svetište k'o nebo visoko, k'o zemlju utemelji ga dovijeka.
Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
70 Izabra Davida, slugu svojega, uze ga od torova ovčjih;
Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
71 odvede ga od ovaca dojilica da pase Jakova, narod njegov, Izraela, baštinu njegovu.
Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
72 I pasao ih je srcem čestitim i brižljivim rukama vodio.
Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
