< Psalmi 66 >
1 Zborovođi. Pjesma. Psalam.
Dadka dhulka oo dhammow, Ilaah farxad ugu qayliya,
2 Kliči Bogu, zemljo sva, opjevaj slavu imena njegova, podaj mu hvalu dostojnu.
Oo ammaanta magiciisa ku gabya, Ammaantiisana qurxiya.
3 Recite Bogu: “Kako su potresna djela tvoja! Zbog velike sile tvoje dušmani ti laskaju.
Ilaah waxaad ku tidhaahdaan, Shuqulladaadu cabsi badanaa! Weynaanta xooggaaga aawadiis ayaa cadaawayaashaadu isugu kaa dhiibi doonaan.
4 Sva zemlja nek' ti se klanja i nek' ti pjeva, neka pjeva tvom imenu!”
Dadka dhulka oo dhammu adigay ku caabudi doonaan, Wayna kuu gabyi doonaan, Magacaagay u gabyi doonaan. (Selaah)
5 Dođite i gledajte djela Božja: čuda učini među sinovima ljudskim.
Bal kaalaya, oo arka shuqullada Ilaah, Xagga binu-aadmiga wuxuu ku sameeyey waa cabsi badan yihiin.
6 On pretvori more u zemlju suhu te rijeku pregaziše. Stog' se njemu radujmo!
Wuxuu baddii ka dhigay dhul engegan, Oo iyagu webiga dhexdiisa waxay ku mareen lug, Oo halkaasaan isaga ku rayraynay.
7 Dovijeka vlada jakošću svojom, oči mu paze na narode da se ne izdignu ljudi buntovni.
Isagu weligiisba wuxuu ku taliyaa xooggiisa, Oo indhihiisuna waxay fiiriyaan quruumaha, Haddaba caasiyiintu yaanay kor isu qaadin. (Selaah)
8 Blagoslivljajte, narodi, Boga našega, razglašujte hvalu njegovu!
Dadyahow, Ilaaheenna ammaana, Oo codka ammaantiisa ha la maqlo,
9 Našoj je duši darovao život i ne dade da nam posrne noga.
Kaasoo nafteenna nolol ku haya, Oo cagaheennana aan u oggolayn in la dhaqdhaqaajiyo.
10 Iskušavao si nas teško, Bože, iskušavao ognjem kao srebro.
Waayo, Ilaahow, adigu waad na imtixaantay, Oo waxaad noo tijaabisay sida lacagta loo tijaabiyo.
11 Pustio si da u zamku padnemo, stisnuo lancima bokove naše.
Waxaad na gelisay shabagga dabinka ah, Oo waxaad simaha naga saartay culaab weyn.
12 Pustio si da nam zajašu za vrat: prošli smo kroz oganj i vodu, onda si pustio da odahnemo.
Dad baad madaxa naga saartay, Oo waxaannu dhex galnay dab iyo biyo, Laakiinse ugudambaysta waxaad na keentay meel barwaaqo ah.
13 S paljenicama ću u Dom tvoj ući, zavjete ispuniti pred tobom
Haddaba anigu gurigaaga waxaan la soo geli doonaa allabaryo la gubo, Oo waxaan kuu oofinayaa nidarradaydii
14 što ih obećaše usne moje, što ih usta moja u tjeskobi obrekoše.
Bushimahaygu ay ku hadleen, Oo afkaygu sheegay markii aan dhibaataysnaa.
15 Prinijet ću ti paljenice s kadom ovnova, žrtvovati volove i jarad.
Oo waxaan allabaryo la gubo kuugu soo bixinayaa xoolo buurbuuran Iyo wanan iyo fooxood, Oo waxaan kuu soo bixin doonaa dibiyo iyo orgiyo. (Selaah)
16 Dođite, počujte, koji se Boga bojite, pripovjedit ću što učini duši mojoj!
Kulli intiinna Ilaah ka cabsataay, kaalaya oo maqla, Oo waxaan sheegayaa wuxuu naftayda u sameeyeye.
17 Na svoja sam usta njega zvao, jezikom ga hvalio.
Isagaan afkayga ugu qayshaday, Oo waxaan ku ammaanay carrabkayga.
18 Da sam u srcu na zlo mislio, ne bi uslišio Gospod.
Haddaan dembi qalbigayga ku arkay, Sayidku ima uu maqleen,
19 No Bog me uslišio: obazro se na glas molitve moje.
Laakiinse sida runta ah Ilaah waa i maqlay, Oo codkii baryadaydana dhegtuu u dhigay.
20 Blagoslovljen Bog koji mi molitvu ne odbi, naklonosti ne odvrati od mene!
Mahad waxaa leh Ilaaha Aan baryadayda diidin oo aan naxariistiisana gees iga marin.