Psalmi 18
1 Učitelju zbora. Od Jahvina sluge Davida koji Jahvi ispjeva ovu pjesmu u onaj dan kad ga Jahve oslobodi iz ruku neprijatelja Ljubim te, Jahve, kreposti moja!
Načelniku godbe, Davida hlapca Gospodovega; kateri je govoril Gospodu té pesmi besede v dan, ko ga je bil rešil Gospod iz roke vseh sovražnikov njegovih, kakor iz roke Savlove. In rekel je: Iz osrčja svojega bodem te ljubil, Gospod, moja krepost.
2 Jahve, hridino moja, utvrdo moja spase moj; Bože moj, pećino moja kojoj se utječem, štite moj, snago spasenja moga, tvrđavo moja!
Gospod, skala moja in grad moj in rešitelj moj; Bog mogočni moj, pečina moja, kamor pribegam, ščit moj in blaginje moje rog, višina moja.
3 Zazvat ću Jahvu, hvale predostojna, i od dušmana bit ću izbavljen.
Hvaljenega kličem Gospoda in rešujem se sovražnikov svojih.
4 Valovi smrti okružiše mene, prestraviše me bujice pogubne.
Obdajajo me smrtne bolečine in malopridnih hudourniki me strašijo.
Groba bolečine me obhajajo, smrtne zanke so mi na poti. (Sheol h7585)
6 u nevolji zazvah Jahvu i Bogu svome zavapih. Iz svog Hrama zov mi začu, i vapaj moj mu do ušiju doprije.
V stiski svoji kličem Gospoda, in do Boga svojega vpijem; iz svetišča svojega usliši moj glas, in vpitje moje predenj pride do ušes njegovih:
7 I zemlja se potrese i uzdrhta, uzdrmaše se temelji gora, pokrenuše se, jer On gnjevom planu.
In stresa se in giblje zemlja, in podloge gorâ se majó; stresajo se pa, ko se mu vname jeza.
8 Iz nosnica mu dim se diže, iz usta mu oganj liznu, ugljevlje živo od njega plamsa.
Dim se vali skozi nos njegov in ogenj požrešen iz ust njegovih; žarjavica goreča gre od njega.
9 On nagnu nebesa i siđe, pod nogama oblaci mu mračni.
In nagne nebo ter stopi dol, z mrakom pod svojimi nogami,
10 Na keruba stade i poletje; na krilima vjetra zaplovi.
In sedeč na kerubih leti, in plava na vétrovih perotih.
11 Ogrnu se mrakom kao koprenom, prekri se tamnim vodama i oblacima tmastim,
Temo si napravi v zavetje svoje, okolo sebe za šator svoj; temotne vode, gošče gornjih oblakov.
12 od blijeska pred licem njegovim užga se ugljevlje plameno.
Od svita pred njim prehajajo gosti oblaki njegovi, toča in žarjavica ognjena.
13 Jahve s neba zagrmje, Svevišnjega glas se ori.
Na nebesih grmi Gospod in z višave izhaja glas njegov, toča in žarjavica ognjena.
14 Odape strijele i dušmane rasu, izbaci munje i na zemlju ih obori.
Tako proži pušice svoje, razsipa jih in strele meče ter jih podi.
15 Morska se dna pokazaše, i temelji svijeta postaše goli od strašne prijetnje Jahvine, od olujna daha gnjeva njegova.
Prikazujejo se tudi najnižje struge vodâ, in razgrinjajo se podloge vesoljne zemlje od hudovanja tvojega, Gospod, od sape tvojega nosú.
16 On pruži s neba ruku i mene prihvati, iz silnih voda on me izbavi.
Iz višine poseže ter me potegne gor, izvleče me iz mnogih vodâ.
17 Od protivnika moćnog mene oslobodi, od dušmana mojih jačih od mene.
Reši me neprijatelja mojega močnejšega, in sovražnikov mojih, ko so krepkejši od mene.
18 Navališe na me u dan zlosretni, ali me Jahve zaštiti,
Srečujejo me ob času nadloge moje, tedaj mi je za palico Gospod:
19 na polje prostrano izvede me, spasi me jer sam mu mio.
In izpelje me na prosto; reši me, ker me ima rad.
20 Po pravednosti mojoj Jahve mi uzvrati, po čistoći ruku mojih on me nagradi,
Podeljuje mi Gospod po pravičnosti moji; po čistosti mojih rok mi povrača.
21 jer čuvah putove Jahvine, od Boga se svoga ne udaljih.
Ker se držim potov Gospodovih, ter se ne obračam krivično od svojega Boga;
22 Odredbe njegove sve su mi pred očima, zapovijedi njegove nisam odbacio,
Ker so vse sodbe njegove pred mojimi očmi; in postav njegovih ne odvračam od sebe:
23 do srži odan njemu sam bio, čuvam se grijeha svakoga.
Ker sem pošten pred njim, in se varujem, da ne ravnam krivično.
24 Jahve mi po pravdi mojoj vrati, čistoću ruku mojih vidje.
Povrača mi Gospod po pravičnosti moji; po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi.
25 S prijateljem ti si prijatelj, poštenu poštenjem uzvraćaš.
Z dobrotljivim izkazuješ se dobrotljivega, s poštenim možem izkazuješ se poštenega.
26 S čovjekom čistim ti si čist, a lukavca izigravaš,
S čistim kažeš se čistega, ali popačenemu nasprotuješ.
27 jer narodu poniženu spasenje donosiš, a ponižavaš oči ohole.
Ker ti otimaš ljudstvo ubogo, prevzetne pa oči ponižuješ.
28 Jahve, ti moju svjetiljku užižeš, Bože, tminu moju obasjavaš:
Dà, svetilo moje razsvetljuješ; Gospod, moj Bog razjasnjuje moje temé.
29 s tobom udaram na čete dušmanske, s Bogom svojim preskačem zidine.
S teboj namreč prodiram skozi krdelo, in z Bogom svojim preskakujem zid.
30 Savršeni su puti Gospodnji, i riječ je Božja ognjem kušana. On, samo on, štit je svima koji se k njemu utječu.
Tega Boga mogočnega pot je poštena; govor Gospodov ves čist; ščit je vsem, kateri pribegajo k njemu.
31 Jer tko je Bog osim Jahve? Tko li je hridina osim Boga našega?
Ker kdo je Bog razen Gospod? in kdo skala razen naš Bog?
32 Taj Bog me snagom opasuje, stere mi put besprijekoran,
Ta je Bog mogočni, ki me opasuje z močjo, in dela pošteno mojo pot:
33 noge mi dade brze k'o u košute i postavi me na visine čvrste,
Storivši noge moje kakor jelenom, da me stavi na višino mojo;
34 ruke mi za borbu uvježba i mišice da luk mjedeni napinju.
Boja uči roke moje; tako da zlomi lok jekleni roka moja.
35 Daješ mi štit svoj koji spasava, tvoja me desnica drži, tvoja me brižljivost uzvisi.
Ker daješ mi ščit blaginje svoje, in desnica tvoja me podpira, in krotkost tvoja me povišuje.
36 Pouzdanje daješ mom koraku, i noge mi više ne posrću.
Hoji moji razširjaš prostor moj; in členki mojih nog ne omahujejo.
37 Pognah svoje dušmane i dostigoh, i ne vratih se dok ih ne uništih.
Sovražnike svoje podim in dohajam jih; in ne povrnem se, dokler jih nisem uničil.
38 Obaram ih, ne mogu se dići, padaju, pod nogama mi leže.
Zdrobim jih tako, da ne morejo več vstati, padajoč pod noge moje.
39 Ti me opasa snagom za borbu, a protivnike moje meni podloži.
Opasuješ me namreč z močjo za vojsko; pod me podiraš nje, ki se spenjajo zoper mene.
40 Ti dušmane moje u bijeg natjera, i rasprših one koji su me mrzili.
In neprijateljev mojih tilnik mi podajaš; da ugonobim sovražnike svoje.
41 Vapiju u pomoć - nikog da pomogne; vapiju Jahvi - ne odaziva se.
Vpijejo, a ni ga, da jih reši; h Gospodu, a ne usliši jih.
42 Smrvih ih kao prah na vjetru, zgazih ih k'o blato na putu.
Zatorej jih razmeljem kakor prah pred vetrom; kakor blato na ulicah jih drobim.
43 Ti me izbavi od bune u mom narodu, postavi me glavarom pogana, puk koji ne poznavah služi mi.
Oproščaš me prepirov ljudstva; staviš me narodom na čelo; ljudstvo, katerega nisem poznal, služi mi:
44 Svaki moj šapat pokorno on sluša, sinovi tuđinci meni laskaju;
Na sluh ušesa so mi pokorni; tujci se mi udajajo lažnjivo;
45 sinovi tuđinski gube srčanost, izlaze dršćuć' iz svojih utvrda.
Tujci padajo in pritrepetavajo iz gradov svojih.
46 Živio Jahve! Blagoslovljena hridina moja! Neka se uzvisi Bog, spasenje moje!
Gospod živi in blagoslovljena skala moja; zatorej naj se povišuje Bog blaginje moje.
47 Bog koji mi daje osvetu i narode meni pokorava.
Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje, in spravlja ljudstva pód me;
48 Od dušmana me mojih izbavljaš i nad protivnike me moje izdižeš, ti mene od čovjeka silnika spasavaš.
Rešuje me sovražnikov mojih; tudi nad nje, ki se spenjajo zoper mene, povzdignil si me; možu silovitemu si me iztrgal.
49 Zato te slavim, Jahve, među pucima i psalam pjevam tvome Imenu:
Zatorej te bodem slavil med narodi, Gospod, in prepeval bodem tvojemu imenu:
50 umnožio si pobjede kralju svojemu, pomazaniku svome milost si iskazao, Davidu i potomstvu njegovu navijeke.
Da veliko blaginjo vsakoršno podeljuješ svojemu kralju, in izkazuješ milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.
