Psalmi 102
1 Molitva nevoljnika koji je klonuo pa svoju tugu izlijeva Jahve, usliši molitvu moju, i vapaj moj k tebi da dođe!
Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do tebe.
2 Nemoj sakrivati lice od mene u dan moje nevolje! Prigni k meni uho svoje: kad te prizovem, brzo me usliši!
Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori.
3 Jer moji dani nestaju poput dima, a moje kosti gore kao oganj.
Kajti moji dnevi so použiti kakor dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče.
4 Srce mi se suši kao pokošena trava i kruh svoj zaboravljam jesti.
Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh.
5 Od snažnih jecaja mojih kosti mi uz kožu prionuše.
Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo kožo.
6 Sličan sam čaplji u pustinji, postah k'o ćuk na pustoj razvalini.
Podoben sem pelikanu iz divjine; podoben sem sovi v puščavi.
7 Ne nalazim sna i uzdišem k'o samotan vrabac na krovu.
Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi.
8 Svagda me grde dušmani moji; mnome se proklinju što bjesne na me.
Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene.
9 Pepeo jedem poput kruha, a piće svoje miješam sa suzama
Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom,
10 zbog tvoje ljutine i gnjeva, jer si me digao i bacio.
zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol.
11 Moji su dani k'o oduljena sjena, a ja se, gle, sušim poput trave.
Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava.
12 A ti, o Jahve, ostaješ dovijeka i tvoje ime kroza sva koljena.
Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom.
13 Ustani, smiluj se Sionu: vrijeme je da mu se smiluješ - sada je čas!
Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel.
14 Jer milo je slugama tvojim kamenje njegovo, žale ruševine njegove.
Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu.
15 Tad će se pogani bojati, Jahve, imena tvojega i svi kraljevi zemlje slave tvoje
Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave.
16 kad Jahve opet sazda Sion, kad se pokaže u slavi svojoj,
Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi.
17 kad se osvrne na prošnju ubogih i ne prezre molitve njihove.
Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve.
18 Nek' se zapiše ovo za budući naraštaj, puk što nastane neka hvali Jahvu.
To bo zapisano za prihajajoči rod; in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.
19 Jer Jahve gleda sa svog uzvišenog svetišta, s nebesa na zemlju gleda
Kajti on je pogledal dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo,
20 da čuje jauke sužnjeva, da izbavi smrti predane,
da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste, ki so določeni za smrt,
21 da se na Sionu navijesti ime Jahvino i njegova hvala u Jeruzalemu
da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,
22 kad se narodi skupe i kraljevstva da služe Jahvi.
ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu.
23 Putem je istrošio sile moje, skratio mi dane.
Oslabil je mojo moč na poti, skrajšal je moje dneve.
24 Rekoh: “Bože moj, nemoj me uzeti u sredini dana mojih! Kroza sva koljena traju godine tvoje.
Rekel sem: »Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni; tvoja leta so skozi vse rodove.«
25 U početku utemelji zemlju, i nebo je djelo ruku tvojih.
Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok.
26 Propast će, ti ćeš ostati, sve će ostarjeti kao odjeća. Mijenjaš ih poput haljine i nestaju:
Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal. Da, vsa se bosta postarala kakor obleka; zamenjal ju boš kakor suknjo in bosta zamenjani,
27 ti si uvijek isti - godinama tvojim nema kraja.
toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca.
28 Djeca će tvojih slugu živjeti u miru i potomstvo će njihovo trajati pred tobom.
Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj.
