Mudre Izreke 17
1 Bolji je zalogaj suha kruha s mirom nego sa svađom kuća puna žrtvene pečenke.
Boljši je suh košček in z njim spokojnost, kakor hiša polna klavnih daritev s prepirom.
2 Razuman sluga vlada nad sinom sramotnim i s braćom će dijeliti baštinu.
Moder služabnik bo imel vladarstvo nad sinom, ki povzroča sramoto in bo imel delež dediščine med brati.
3 Taljika je za srebro i peć za zlato, a srca iskušava Jahve sam.
Talilni lonec je za srebro in talilna peč za zlato, toda Gospod preizkuša srca.
4 Zločinac rado sluša usne prijevarne, i lažac spremno prisluškuje pogubnu jeziku.
Zloben storilec daje prednost nepravim ustnicam in lažnivec pazljivo prisluhne nespodobnemu jeziku.
5 Tko se ruga siromahu, podruguje se Stvoritelju njegovu, i tko se veseli nesreći, ne ostaje bez kazne.
Kdorkoli zasmehuje ubogega, graja njegovega Stvarnika in kdor je ob katastrofah vesel, ne bo nekaznovan.
6 Unuci su vijenac starcima, a sinovima ures oci njihovi.
Otrok otroci so krona starcem in slava otrok so njihovi očetje.
7 Ne dolikuje budali uzvišena besjeda, a još manje odličniku usne lažljive.
Odličen govor se ne spodobi bedaku, veliko manj lažnive ustnice princu.
8 Dar je čarobni kamen u očima onoga koji ga daje: kamo se god okrene, uspijeva.
Darilo je kakor dragocen kamen v očeh tistega, ki ga ima, kamor ga obrača, to uspeva.
9 Tko prikriva prijestup, traži ljubav, a tko glasinu širi, razgoni prijatelje.
Kdor taji prestopek, išče ljubezni, toda kdor ponavlja zadevo, ločuje prave prijatelje.
10 Razumna se ukor jače doima nego bezumna stotina udaraca.
Opomin bolj prodira v modrega kakor sto udarcev z bičem v bedaka.
11 Opak čovjek ide samo za zlom, ali se okrutan glasnik šalje na nj.
Hudoben človek išče samo upor, zato bo zoper njega poslan krut poslanec.
12 Bolje je nabasati na medvjedicu kojoj ugrabiše mlade nego na bezumnika u njegovoj ludosti.
Naj medvedka, oropana svojih mladičev, sreča človeka, raje kakor bedak v svoji neumnosti.
13 Tko dobro zlom uzvraća neće ukloniti nesreću od doma svojeg.
Kdorkoli nagrajuje zlo za dobro, se zlo ne bo ločilo od njegove hiše.
14 Zametnuti svađu isto je kao pustiti poplavu: stoga prije nego svađa izbije, udalji se!
Začetek prepira je kakor kadar nekdo izpušča vodo, zato prenehaj s sporom, preden se vmešaš vanj.
15 Tko opravdava krivoga i tko osuđuje pravoga, obojica su mrski Jahvi.
Kdor opravičuje zlobnega in kdor obsoja pravičnega, celo oba sta Gospodu ogabnost.
16 Čemu novac u ruci bezumnomu? Da njime mudrost kupi, kad nema razbora!
Zakaj je denarna vsota v bedakovi roki, da pridobi modrost, glede na to, da on nima srca za to?
17 Prijatelj ljubi u svako vrijeme, a u nevolji i bratom postaje.
Prijatelj ljubi ob vseh časih in brat je rojen za stisko.
18 Nerazuman čovjek daje ruku i jamči pred svojim bližnjim.
Človek brez razumevanja udarja v roke in postaja pôrok v prisotnosti svojega prijatelja.
19 Grijeh ljubi tko ljubi svađu, i tko visoko diže svoja vrata, traži propast.
Kdor ljubi prestopek, ta ljubi prepir in kdor povišuje svoja velika vrata, išče uničenje.
20 Opak srcem ne nalazi sreće, i komu je jezik zao, zapada u nesreću.
Kdor ima kljubovalno srce, ne najde dobrega in kdor ima sprevržen jezik, pada v vragolijo.
21 Tko rodi bezumna, na tugu mu je; a nije veseo ni otac budale.
Kdor zaplodi bedaka, to počne v svojo bridkost in oče bedaka nima radosti.
22 Veselo je srce izvrstan lijek, a neveseo duh suši kosti.
Veselo srce dela dobro, podobno kot zdravilo, toda zlomljen duh suši kosti.
23 Opaki prima dar iz njedara da bi iskrivio putove pravici.
Zloben človek iz naročja izvleče darilo, da izkrivlja poti sodbe.
24 Razuman ima mudrost pred sobom, a bezumniku su oči na kraj zemlje.
Modrost je pred tistim, ki ima razumevanje, toda oči bedaka so na koncih zemlje.
25 Briga je ocu bezuman sin i žalost roditeljki svojoj.
Nespameten sin je žalost svojemu očetu in grenkoba njej, ki ga je rodila.
26 Ne valja kažnjavati pravednika, a nije pravo ni tući odličnike.
Tudi kaznovati pravičnega ni dobro niti udariti prince zaradi nepristranskosti.
27 Tko usteže svoje riječi, razumije mudrost, i razuman je čovjek mirna duha.
Kdor ima spoznanje, prizanaša svojim besedam in razumevajoč človek je iz odličnega duha.
28 I luđak se smatra mudrim kada šuti i razumnim kad susteže svoje usne.
Celo bedak, ko molči, velja kot moder in kdor zapira svoje ustnice, je cenjen kot razumevajoč človek.
