< Mudre Izreke 14 >
1 Ženska mudrost sagradi kuću, a ludost je rukama razgrađuje.
Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.
2 Tko živi s poštenjem, boji se Jahve, a tko ide stranputicom, prezire ga.
Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.
3 U luđakovim je ustima šiba za oholost njegovu, a mudre štite vlastite usne.
V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.
4 Gdje nema volova, prazne su jasle, a obilna je žetva od snage bikove.
Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.
5 Istinit svjedok ne laže, a krivi svjedok širi laž.
Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.
6 Podsmjevač traži mudrost i ne nalazi je, a razumni lako dolazi do znanja.
Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.
7 Idi od čovjeka bezumna jer nećeš upoznati usne što zbore znanje.
Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.
8 Mudrost je pametna čovjeka u tom što pazi na svoj put, a bezumnička ludost prijevara je.
Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.
9 Luđacima je grijeh šala, a milost je Božja s poštenima.
Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.
10 Srce poznaje svoj jad, i veselje njegovo ne može dijeliti nitko drugi.
Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.
11 Dom opakih propast će, a šator će pravednika procvasti.
Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.
12 Neki se put učini čovjeku prav, a na koncu vodi k smrti.
Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.
13 I u smijehu srce osjeća bol, a poslije veselja dolazi tuga.
Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.
14 Otpadnik se siti svojim prestupcima, a dobar čovjek svojim radom.
Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.
15 Glupan vjeruje svakoj riječi, a pametan pazi na korak svoj.
Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.
16 Mudar se boji i oda zla se uklanja, a bezuman se raspaljuje i bez straha je.
Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.
17 Nagao čovjek čini ludosti, a razborit ih podnosi.
Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.
18 Glupaci baštine ludost, a mudre ovjenčava znanje.
Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.
19 Zli padaju ničice pred dobrima i opaki pred vratima pravednikovim.
Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.
20 I svom prijatelju mrzak je siromah, a bogataš ima mnogo ljubitelja.
Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.
21 Griješi tko prezire bližnjega svoga, a blago onomu tko je milostiv ubogima.
Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.
22 Koji snuju zlo, ne hode li stranputicom, a zar nisu dobrota i vjernost s onima koji snuju dobro?
Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.
23 U svakom trudu ima probitka, a pusto brbljanje samo je na siromaštvo.
V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.
24 Mudrima je vijenac bogatstvo njihovo, a bezumnima kruna - njihova ludost.
Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.
25 Istinit svjedok izbavlja duše, a tko laži širi, taj je varalica.
Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
26 U strahu je Gospodnjem veliko pouzdanje i njegovim je sinovima utočište.
V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.
27 Strah Gospodnji izvor je života: on izbavlja od zamke smrti.
Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.
28 Mnoštvo je naroda ponos kralju, a bez puka knez propada.
V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.
29 Tko se teško srdi, velike je razboritosti, a nabusit duhom pokazuje ludost.
Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.
30 Mirno je srce život tijelu, a ljubomor je gnjilež u kostima.
Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.
31 Tko tlači siromaha huli na stvoritelja, a časti ga tko je milostiv ubogomu.
Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.
32 Opaki propada zbog vlastite pakosti, a pravednik i u samoj smrti nalazi utočište.
Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.
33 U razumnu srcu mudrost počiva, a što je u bezumnome, to se i pokaže.
Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.
34 Pravednost uzvisuje narod, a grijeh je sramota pucima.
Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.
35 Kralju je mio razborit sluga, a na sramotna se srdi.
Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.