< Mudre Izreke 12 >
1 Tko ljubi pouku, ljubi znanje, a tko mrzi ukor, lud je.
Namni adabamuu jaallatu kam iyyuu beekumsa jaallata; kan sirreeffamuu jibbu garuu gowwaa dha.
2 Dobar dobiva milost od Jahve, a podmukao osudu.
Namni gaariin Waaqayyo biratti fudhatama argata; Waaqayyo garuu nama hammina malatutti ni mura.
3 Zloćom se čovjek ne utvrđuje, a korijen se pravedniku ne pomiče.
Namni tokko hamminaan jabaatee hin dhaabatu; qajeelaan garuu hin buqqifamu.
4 Kreposna je žena vijenac mužu svojemu, a sramotna mu je kao gnjilež u kostima.
Niitiin amala gaarii dhirsa isheetiif gonfoo dha; niitiin qaanessitu garuu akkuma tortora lafee isaa keessaa ti.
5 Pravedničke su misli pravične, spletke opakih prijevarne.
Karoorri qajeeltotaa qajeelaa dha; gorsi jalʼootaa garuu gowwoomsaa dha.
6 Riječi opakih pogubne su zamke, a pravedne izbavljaju usta njihova.
Dubbiin hamootaa dhiiga dhangalaasuuf riphee nama eeggata; haasaan tolootaa garuu duʼa jalaa nama baasa.
7 Opaki se ruše i nema ih više, a kuća pravednika ostaje.
Namoonni hamoon ni garagalfamu; deebiʼaniis hin argaman; manni qajeeltotaa garuu jabaatee dhaabata.
8 Čovjek se hvali po oštrini svoga razuma, a prezire se tko je opak srcem.
Namni tokko akkuma ogummaa isaatti jajama; namni yaada jalʼaa qabu immoo ni tuffatama.
9 Bolje je biti malen i imati samo jednog slugu nego se hvastati a nemati ni kruha.
Namni tuffatamaan hojjetaa qabu tokko, nama of kabaju kan waan nyaatu iyyuu hin qabne caala.
10 Pravednik pazi i na život svog živinčeta, dok je opakomu srce okrutno.
Namni qajeelaan lubbuu horii isaatiif yaada; hojiin jalʼootaa garuu tolaan isaa iyyuu hammina.
11 Tko obrađuje svoju zemlju, sit je kruha, a tko trči za ništavilom, nerazuman je.
Namni lafa isaa qotatu nyaata guddaa argata; kan yaada faayidaa hin qabne duukaa buʼu garuu hubannaa hin qabu.
12 Čežnja je opakoga mreža od zala, a korijen pravednika daje ploda.
Hamoonni boojuu jalʼootaa hawwu; hiddi qajeeltotaa garuu ni lalisa.
13 Opakomu je zamka grijeh njegovih usana, a pravednik se izbavlja od tjeskobe.
Namni hamaan cubbuu afaan isaatiin qabama; namni qajeelaan garuu rakkoo jalaa miliqa.
14 Od ploda svojih usta nasitit će se svatko obilno, a ono što je rukama učinio vratit će mu se.
Namni waan afaan isaatii baʼuun waan gaariin guutama; hojiin harka namaas isumaaf deebiʼa.
15 Luđaku se čini pravim njegov put, a mudar čovjek sluša savjete.
Nama gowwaa karaan isaa qajeelaa itti fakkaata; namni ogeessi garuu gorsa dhagaʼa.
16 Luđak odmah odaje svoj bijes, a pametan pokriva sramotu.
Aariin gowwaa yommusuma isa irraa beekama; namni hubataan garuu arrabsoo tuffata.
17 Tko govori istinu, otkriva što je pravo, a lažljiv svjedok prijevaru.
Namnii dhugaa dubbatu ragaa amanamaa kenna; dhuga baatuun sobaa garuu soba dubbatti.
18 Nesmotren govori kao da mačem probada, a jezik je mudrih iscjeljenje.
Dubbiin of eeggannaa hin qabne akkuma goraadee nama waraana; arrabni nama ogeessaa garuu nama fayyisa.
19 Istinita usta traju dovijeka, a lažljiv jezik samo za čas.
Afaan dhugaa dubbatu bara baraan jiraata; arrabni soba dubbatu garuu yeroo gabaabaa qofa jiraata.
20 Prijevara je u srcu onih koji snuju zlo, a veselje u onih koji dijele miroljubive savjete.
Garaa warra waan hamaa malatanii keessa gowwoomsaatu jira; warri nagaa buusan garuu gammachuu qabu.
21 Pravednika ne stiže nikakva nevolja, a opaki u zlu grcaju.
Qajeeltotatti miidhaan tokko iyyuu hin dhufu; hamoonni rakkinaan guutamu.
22 Mrske su Jahvi usne lažljive, a mili su mu koji zbore istinu.
Waaqayyo arraba sobu ni jibba; warra dhugaa dubbatutti garuu ni gammada.
23 Promišljen čovjek prikriva svoje znanje, a srce bezumničko razglašuje svoju ludost.
Namni hubataan beekaa taʼuu isaa dhokfata; gowwoonni garuu gowwummaa isaanii labsu.
24 Marljiva ruka vlada, a nemar vodi u podložnost.
Harki nama jabaatee hojjetuu ni moʼa; dhibaaʼummaan garuu garbummaatti nama geessa.
25 Briga u srcu pritiskuje čovjeka, a blaga riječ veseli ga.
Garaan yaaddaʼu gad nama deebisa; dubbiin tolaan immoo nama gammachiisa.
26 Pravednik vodi svojeg prijatelja, a opake zavodi njihov put.
Namni qajeelaan ollaa isaa karaa argisiisa; karaan hamootaa garuu karaa irraa nama jalʼisa.
27 Nemaran ne ulovi svoje lovine, a marljivost je čovjeku blago dragocjeno.
Namni dhibaaʼaan waan adamsee ajjeese hin waaddatu; kan jabaatee hojjetu immoo qabeenya gatii guddaa argata.
28 Na stazi pravice stoji život i na njezinu putu nema smrti.
Karaa qajeelummaa irra jireenyatu jira; daandii sana irra duuti hin jiru.