Mudre Izreke 11
1 Lažna je mjera mrska Jahvi, a puna mjera mila mu je.
Ny mizana mandainga dia fahavetavetana eo imason’ i Jehovah; Fa ny vato marina no ankasitrahany.
2 S ohološću dolazi sramota, a u smjernih je mudrost.
Raha tonga ny fiavonavonana, dia tonga koa ny fahafaham-baraka; Fa ao amin’ ny manetry tena no misy fahendrena.
3 Pravednike vodi nevinost njihova, a bezbožnike upropašćuje njihova opačina.
Ny fahitsian’ ny mahitsy no mitarika azy; Fa ny faharatsian’ ny mpivadika mahatonga fandringanana amin’ ny tenany.
4 Ne pomaže bogatstvo u dan Božje srdžbe, a pravednost izbavlja od smrti.
Ny harena dia tsy mahasoa amin’ ny andro fahatezerana; Fa ny fahamarinana no mamonjy tsy ho azon’ ny fahafatesana.
5 Nedužnomu pravda njegova put utire, a zao propada od svoje zloće.
Ny fahamarinan’ ny marina mandamina ny alehany; Fa ny ratsy fanahy lavon’ ny haratsiany ihany.
6 Poštene izbavlja pravda njihova, a bezbožnici se hvataju u svoju lakomost.
Ny fahamarinan’ ny mahitsy mamonjy azy; Fa ny mpivadika dia voafandriky ny filàny.
7 Kad zao čovjek umre, nada propada i ufanje u imetak ruši se.
Raha maty ny ratsy fanahy, dia foana ny fanantenany, Eny, foana ny fanantenan’ ny mpanao ratsy.
8 Pravednik se od tjeskobe izbavlja, a opaki dolazi na mjesto njegovo.
Ny marina dia vonjena amin’ ny fahoriana; Fa ho avy kosa ny ratsy fanahy hisolo azy.
9 Bezbožnik ustima ubija svoga bližnjega, a pravednici se izbavljaju znanjem.
Ny vavan’ ny mpihatsaravelatsihy no animbany ny namany; Fa ny fahalalana no hanafahana ny marina.
10 Sa sreće pravedničke grad se raduje i klikuje zbog propasti opakoga.
Raha miadana ny marina, dia ravoravo ny tanàna; Fa raha ringana ny ratsy fanahy, dia velona ny hoby.
11 Blagoslovom pravednika grad se diže, a ustima opakih razara se.
Ny fisaoran’ ny marina no isandratan’ ny tanàna; Fa ny vavan’ ny ratsy fanahy no aharavany.
12 Nerazumnik prezire svoga bližnjega, dok čovjek uman šuti.
Tsy ampy saina izay manamavo ny namany; Fa izay hendry dia mangìna.
13 Tko s klevetom hodi, otkriva tajnu, a čovjek pouzdana duha čuva se.
Izay mandehandeha manaratsy dia manambara ny hevitra afenina; Fa ny olona mahatoky tsy mba tia lazalaza.
14 Gdje vodstva nema, narod propada, jer spasenje je u mnogim savjetnicima.
Raha tsy misy mpitondra, dia rava ny firenena; Fa handry fahizay, raha maro ny mpanolo-tsaina.
15 Veoma zlo prolazi tko jamči za drugoga, a bez straha je tko mrzi na jamstvo.
Hahita loza tokoa ny mianto-bahiny: Fa mitoetra tsy manana ahiahy ny tsy tia antoka.
16 Ljupka žena stječe slavu, a krepki muževi bogatstvo.
Ny vehivavy tsara tarehy mahazo dera; Ary ny mpanao an-keriny mahazo harena.
17 Dobrostiv čovjek sam sebi dobro čini, a okrutnik muči vlastito tijelo.
Ny olona mamindra fo dia mahazo soa ho an’ ny tenany; Fa ny lozabe dia todin’ ny halozany.
18 Opak čovjek pribavlja isprazan dobitak, a tko sije pravdu, ima sigurnu nagradu.
Ny ratsy fanahy dia mahazo valiny tsy mahasoa; Fa izay mamafy fahamarinana no mahazo izay tena tambiny tokoa.
19 Tko je čvrst u pravednosti, ide u život, a tko za zlom trči, na smrt mu je.
Ny tena fahamarinana dia mamantana any amin’ ny fiainana; Fa izay fatra-panaraka ny ratsy dia iharan’ ny fahafatesana.
20 Mrski su Jahvi srcem opaki, a mili su mu životom savršeni.
Fahavetavetana eo imason’ i Jehovah ny meloka am-po; Fa ankasitrahany kosa izay mandeha tsy misy tsiny.
21 Zaista, zao čovjek neće proći bez kazne, a rod će se pravednički izbaviti.
Azo itompoana tokoa fa tsy maintsy hampijalina ny ratsy fanahy; Fa ny taranaky ny marina no hovonjena.
22 Zlatan je kolut na rilu svinjskom: žena lijepa, a bez razuma.
Toy ny kavim-bolamena eo amin’ ny oron-kisoa Ny vehivavy tsara tarehy tsy manam-pahendrena.
23 Pravednička je želja samo na sreću, a nada je opakih prolazna.
Ny soa ihany no irin’ ny marina; Fa fahatezerana no fanantenan’ ny ratsy fanahy.
24 Tko dijeli obilato, sve više ima, a tko škrtari, sve je siromašniji.
Misy mahafoy, nefa mitombo fananana ihany; Ary misy fatra-pahihitra loatra, nefa tonga malahelo ihany.
25 Podašna duša nalazi okrepu, i tko napaja druge, sam će se napojiti.
Izay manisy soa olona hohatavezina; Ary izay mandena dia mba holemana kosa.
26 Tko ne da žita, kune ga narod, a blagoslov je nad glavom onoga koji ga prodaje.
Izay tsy mamoaka ny variny dia ozonin’ ny olona; Fa saotra no ho amin’ ny lohan’ izay mivarotra.
27 Tko traži dobro, nalazi milost, a tko za zlom ide, ono će ga snaći.
Izay fatra-pikatsaka ny tsara no mitady ny mahafinaritra; Fa izay mitady ny ratsy dia hiharan’ izany.
28 Tko se uzda u bogatstvo, propada, a pravednici uspijevaju kao zeleno lišće.
Izay matoky ny hareny dia ho lavo; Fa ny marina ho tahaka ny ravina maitso.
29 Tko vlastitu kuću zapusti, vjetar žanje, a luđak je sluga mudromu.
Izay mampidi-doza amin’ ny ankohonany dia mandova ny rivotra; Ary ny adala dia tonga mpanompon’ ny hendry.
30 Plod je pravednikov drvo života, i mudrac je tko predobiva žive duše.
Ny vokatry ny marina dia hazon’ aina, Ary ny hendry dia mahataona olona.
31 Ako se pravedniku plaća na zemlji, još će se više opakomu i grešniku.
Indro, ny marina aza dia valiana etỳ an-tany, Koa mainka fa ny ratsy fanahy sy ny mpanota!
