Marko 1
1 Početak Evanđelja Isusa Krista Sina Božjega.
Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina,
2 Pisano je u Izaiji proroku: Evo šaljem glasnika svoga pred licem tvojim da ti pripravi put.
kakor je zapisano v prerokih: »Glej, pošiljam svojega poslanca pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.
3 Glas viče u pustinji: Pripravite put Gospodinu, poravnite mu staze!
Glas nekoga, ki kliče v divjini: ›Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‹«
4 Tako se pojavi Ivan: krstio je u pustinji i propovijedao krst obraćenja na otpuštenje grijeha.
Janez je krščeval v divjini in oznanjal krst kesanja v odpuščanje grehov.
5 Grnula k njemu sva judejska zemlja i svi Jeruzalemci: primali su od njega krštenje u rijeci Jordanu ispovijedajući svoje grijehe.
In k njemu je prišla vsa judejska dežela in tisti iz Jeruzalema in vsi so bili po njem krščeni v reki Jordan ter priznavali svoje grehe.
6 Ivan bijaše odjeven u devinu dlaku, s kožnatim pojasom oko bokova; hranio se skakavcima i divljim medom.
In Janez je bil odet s kameljo dlako in s pasom iz usnja okoli svojih ledij; in jedel je kobilice in divji med,
7 I propovijedao je: “Nakon mene dolazi jači od mene. Ja nisam dostojan sagnuti se i odriješiti mu remenje na obući.
in oznanjal, rekoč: »Za menoj prihaja nekdo, močnejši kakor jaz, čigar čevljev jermena nisem vreden, da bi se sklonil in ju odvezal.
8 Ja vas krstim vodom, a on će vas krstiti Duhom Svetim.”
Zares sem vas krstil z vodo, toda on vas bo krstil s Svetim Duhom.«
9 Onih dana dođe Isus iz Nazareta galilejskoga i primi u Jordanu krštenje od Ivana.
In pripetilo se je v tistih dneh, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in je bil po Janezu krščen v Jordanu.
10 I odmah, čim izađe iz vode, ugleda otvorena nebesa i Duha poput goluba gdje silazi na nj,
In nemudoma, ko se je vzpenjal iz vode, je zagledal odprta nebesa in Duha, podobnega golobici, spuščati se nadenj,
11 a glas se zaori s nebesa: Ti si Sin moj, Ljubljeni! U tebi mi sva milina!
in prišel je glas z neba, rekoč: »Ti si moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.«
12 I odmah ga Duh nagna u pustinju.
In Duh ga je takoj gnal v divjino.
13 I bijaše u pustinji četrdeset dana, gdje ga je iskušavao Sotona; bijaše sa zvijerima, a anđeli mu služahu.
In tam, v divjini, je bil štirideset dni skušan od Satana in bil je z divjimi živalmi in angeli so mu stregli.
14 A pošto Ivan bijaše predan, otiđe Isus u Galileju. Propovijedao je evanđelje Božje:
Potem ko je bil torej Janez vtaknjen v ječo, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij Božjega kraljestva
15 “Ispunilo se vrijeme, približilo se kraljevstvo Božje! Obratite se i vjerujte evanđelju!”
ter govoril: »Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Pokesajte se in verjemite evangeliju.«
16 I prolazeći uz Galilejsko more, ugleda Šimuna i Andriju, brata Šimunova, gdje ribare na moru; bijahu ribari.
Ko je torej hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in njegovega brata Andreja metati mrežo v morje, kajti bila sta ribiča.
17 I reče im Isus: “Hajdete za mnom i učinit ću vas ribarima ljudi!”
Jezus jima je rekel: »Pridita za menoj in storil vama bom, da postaneta ribiča ljudi.«
18 Oni odmah ostaviše mreže i pođoše za njim.
In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila.
19 Pošavši malo naprijed, ugleda Jakova Zebedejeva i njegova brata Ivana: u lađi su krpali mreže.
In ko je odšel malce naprej od tam, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina in njegovega brata Janeza, ki sta bila prav tako na ladji in popravljala svoje mreže.
20 Odmah pozva i njih. Oni ostave oca Zebedeja u lađi s nadničarima i otiđu za njim.
In nemudoma ju je poklical; in zapustila sta svojega očeta Zebedeja z najetimi služabniki na ladji ter odšla za njim.
21 I stignu u Kafarnaum. Odmah u subotu uđe on u sinagogu i poče naučavati.
In odšli so v Kafarnáum in nemudoma, na šabatni dan, je vstopil v sinagogo ter učil.
22 Bijahu zaneseni njegovim naukom. Ta učio ih je kao onaj koji ima vlast, a ne kao pismoznanci.
In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor pisarji.
23 A u njihovoj se sinagogi upravo zatekao čovjek opsjednut nečistim duhom. On povika:
In v njihovi sinagogi je bil človek z nečistim duhom, in ta je zakričal,
24 “Što ti imaš s nama, Isuse Nazarećanine? Došao si da nas uništiš? Znam tko si: Svetac Božji!”
rekoč: »Daj nam mir; kaj imamo opraviti s teboj, ti, Jezus Nazarečan? Ali si prišel, da nas uničiš? Vem, kdo si, Sveti od Boga.«
25 Isus mu zaprijeti: “Umukni i iziđi iz njega!”
In Jezus ga je oštel, rekoč: »Umolkni in pojdi iz njega.«
26 Nato nečisti duh potrese njime pa povika iz svega glasa i iziđe iz njega.
In ko ga je nečisti duh trgal in zavpil z močnim glasom, je prišel iz njega.
27 Svi se zaprepastiše te se zapitkivahu: “Što li je ovo? Nova li i snažna nauka! Pa i samim nečistim dusima zapovijeda, i pokoravaju mu se.”
In vsi so bili osupli, tako zelo, da so se med seboj spraševali, rekoč: »Kakšna beseda je to? Kakšen novi nauk je to? Kajti z oblastjo ukazuje celó nečistim duhovom in oni ga ubogajo.«
28 I pročulo se odmah o njemu posvuda, po svoj okolici galilejskoj.
In njegov slôves se je takoj razširil po vsem celotnem področju okoli Galileje.
29 I odmah pošto iziđoše iz sinagoge, uđe s Jakovom i Ivanom u kuću Šimunovu i Andrijinu.
In ko so prišli iz sinagoge, so z Jakobom in Janezom nemudoma vstopili v Simonovo in Andrejevo hišo.
30 A punica Šimunova ležala u ognjici. I odmah mu kažu za nju.
Toda Simonova tašča je ležala bolna zaradi vročice in takoj so mu povedali o njej.
31 On pristupi, prihvati je za ruku i podiže. I pusti je ognjica. I posluživaše im.
In prišel je ter jo prijel za roko in jo dvignil; in vročica jo je takoj zapustila in jim je stregla.
32 Uvečer, kad sunce zađe, donošahu preda nj sve bolesne i opsjednute.
In zvečer, ko je sonce zašlo, so k njemu privedli vse tiste, ki so bili bolni in tiste, ki so bili obsedeni s hudiči.
33 I sav je grad nagrnuo k vratima.
In vse mesto je bilo skupaj zbrano pri vratih.
34 I on ozdravi bolesnike - a bijahu mnogi i razne im bolesti - i zloduhe mnoge izagna. I ne dopusti zlodusima govoriti jer su ga znali.
In ozdravil je mnoge, ki so bili bolni zaradi različnih bolezni in izgnal mnogo hudičev; hudičem pa ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.
35 Rano ujutro, još za mraka, ustane, iziđe i povuče se na samotno mjesto i ondje se moljaše.
In zjutraj, ko je vstal veliko pred dnevom, je odšel ven ter se odpravil na samoten kraj in tam molil.
36 Potražiše ga Šimun i njegovi drugovi.
Simon in tisti, ki so bili z njim, pa so sledili za njim.
37 Kad ga nađoše, rekoše mu: “Svi te traže.”
In ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi ljudje te iščejo.«
38 Kaže im: “Hajdemo drugamo, u obližnja mjesta, da i ondje propovijedam! Ta zato sam došao.”
Rekel jim je: »Pojdimo v naslednja mesta, da bom lahko tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.«
39 I prođe svom Galilejom: propovijedao je u njihovim sinagogama i zloduhe izgonio.
In po vsej celotni Galileji je oznanjal v njihovih sinagogah ter izganjal hudiče.
40 I dođe k njemu neki gubavac, klekne i zamoli: “Ako hoćeš, možeš me očistiti!”
In k njemu je prišel gobavec, ga rotil in pokleknil navzdol k njemu ter mu rekel: »Če hočeš, me moreš narediti čistega.«
41 Isus ganut pruži ruku, dotače ga se pa će mu: “Hoću, budi čist!”
In Jezus, prevzet s sočutjem, je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil in mu reče: »Hočem; bodi čist.«
42 I odmah nesta s njega gube i očisti se.
In brž, ko je izgovoril, je gobavost takoj odšla od njega in bil je očiščen.
43 Isus se otrese na nj i odmah ga otpravi
In strogo mu je zabičal ter ga nemudoma poslal proč,
44 riječima: “Pazi, nikomu ništa ne kazuj, nego idi, pokaži se svećeniku i prinesi za svoje očišćenje što propisa Mojsije, njima za svjedočanstvo.”
ter mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, temveč pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje te stvari, ki jih je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.«
45 Ali čim iziđe, stane on uvelike pripovijedati i razglašavati događaj tako da Isus više nije mogao javno ući u grad, nego se zadržavao vani na samotnim mjestima. I dolažahu k njemu odasvud.
Toda ta je odšel ven in začel to zelo naznanjati in besedo na široko razglašati, tako da Jezus ni mogel več javno vstopiti v mesto, temveč je bil zunaj na zapuščenih krajih, in k njemu so prihajali iz vsake četrti.
