Job 8
1 Bildan iz Šuaha progovori tad i reče:
Då tok Bildad frå Suah til ords og sagde:
2 “Dokad ćeš jošte govoriti tako, dokle će ti riječ kao vihor biti?
«Kor lenge vil du tala so og lata ordi storma fram?
3 TÓa zar može Bog pravo pogaziti, može li pravdu izvrnut' Svesilni?
Kann Gud vel rengja det som rett er? Kann Allvalds-Gud vel rengja rettferd?
4 Ako mu djeca tvoja sagriješiše, preda ih zato bezakonju njinu.
Hev dine søner synda mot han, gav han deim deira synd i vald.
5 Al' ako Boga potražiš iskreno i od Svesilnog milost ti izmoliš;
Um du søkja til din Gud, og beda Allvalds-Gud um nåde,
6 ako li budeš čist i neporočan, odsad će svagda on nad tobom bdjeti i obnovit će kuću pravedniku.
er du då rein og utan svik, då vil han vakna upp for deg og reisa nytt ditt rettferdshus,
7 Bit će malena tvoja sreća prošla prema budućoj što te očekuje.
Um og di fortid vesall var, so mykje større vert di framtid.
8 No pitaj samo prošle naraštaje, na mudrost pređa njihovih pripazi.
Ja, spør deg for hjå farne ætter, agt på kva federne fann ut.
9 Od jučer mi smo i ništa ne znamo, poput sjene su na zemlji nam dani.
- Me inkje veit, er frå i går; vårt liv ein skugge er på jordi -
10 Oni će te poučit' i reći ti, iz srca će svog izvući besjede:
dei skal deg læra, gjeva svar med ord ifrå sitt hjartedjup:
11 'Izvan močvare zar će rogoz nići? Zar će bez vode trstika narasti?
«Veks sevet vel på turre land? Trivst storren der som vatnet vantar?
12 Zeleni se sva, al' i nekošena usahne prije svake druge trave.
Enn stend det grønt, vert ikkje skore, då visnar det fyrr anna gras.»
13 To je kob svakog tko Boga zaboravi; tako propada nada bezbožnika:
So gjeng det deim som gløymer Gud; og voni glepp for gudlaus mann.
14 Nit je tanana njegovo uzdanje, a ufanje mu kuća paukova.
Hans tillit sunderskori vert, hans tiltru vert til kongurvev;
15 Nasloni li se, ona mu se ljulja, prihvati li se, ona mu se ruši.
Det hus han styd seg til, det dett; det som han triv til, stend’kje fast.
16 Zeleni se i sav na suncu buja, vrt su mu cio mladice prerasle.
Han saftfull veks, med soli skin; hans greiner yver hagen heng,
17 Svojim korijenjem krš je isprepleo te život crpe iz živa kamena.
og roti kring steinrøysar smett, og smyg seg inn imillom steinar.
18 A kad ga s mjesta njegova istrgnu, ono ga niječe: 'Nikada te ne vidjeh!'
Men vert han riven frå sin stad, so hugsar staden han ei meir.
19 I evo gdje na putu sada trune dok drugo bilje već niče iz zemlje.
Sjå det er gleda på hans veg; or moldi skyt ein annan fram.
20 Ne, Bog neće odbacit' neporočne, niti će rukom poduprijet' opake.
Men Gud vanvyrder ei den reine; dei vonde tek han ei i handi.
21 Smijeh će ti opet ispuniti usta, s usana će odjeknuti klicanje.
Han enn din munn med lått skal fylla og lipporne med gledesong;
22 Dušmane će ti odjenut' sramota i šatora će nestat' zlikovačkog.'”
men skammi klæda skal din fiend’; gudløysetjeld finst ikkje meir.»
