Job 36
1 Elihu nastavi i reče:
Elihú je tudi nadaljeval in rekel:
2 “Strpi se malo, pa ću te poučit', jer još nisam sve rekao za Boga.
»Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga.
3 Izdaleka ću svoje iznijet' znanje da Stvoritelja svojega opravdam.
Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku.
4 Zaista, za laž ne znaju mi riječi, uza te je čovjek znanjem savršen.
Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj.
5 Gle, Bog je silan, ali ne prezire, silan je snagom razuma svojega.
Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti.
6 Opakome on živjeti ne daje, nevoljnicima pravicu pribavlja.
Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim.
7 S pravednika on očiju ne skida, na prijestolje ih diže uz kraljeve da bi dovijeka bili uzvišeni.
Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani.
8 Ako su negvam' oni okovani i užetima nevolje sputani,
In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske,
9 djela njihova on im napominje, kazuje im grijeh njine oholosti.
tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli.
10 Tad im otvara uho k opomeni i poziva ih da se zla okane.
Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti.
11 Poslušaju li te mu se pokore, dani im završavaju u sreći, u užicima godine njihove.
Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih.
12 Ne slušaju li, od koplja umiru, zaglave, sami ne znajući kako.
Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja.
13 A srca opaka mržnju njeguju, ne ištu pomoć kad ih on okuje;
Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje.
14 u cvatu svoga dječaštva umiru i venu poput hramskih milosnika.
Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi.
15 Nevoljnog on bijedom njegovom spasava i u nesreći otvara mu oči:
Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju.
16 izbavit će te iz ždrijela tjeskobe k prostranstvima bezgraničnim izvesti, k prepunu stolu mesa pretiloga.
Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče.
17 Ako sudio nisi opakima, ako si pravo krnjio siroti,
Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabili.
18 nek' te obilje odsad ne zavede i nek' te dar prebogat ne iskvari.
Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi.
19 Nek' ti je gavan k'o čovjek bez zlata, a čovjek jake ruke poput slaba.
Bo cenil tvoja bogastva? Ne niti zlata niti vseh sil moči.
20 Ne goni one koji su ti tuđi da rodbinu na njino mjesto staviš.
Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja.
21 Pazi se da u nepravdu ne skreneš, jer zbog nje snađe tebe iskušenje.
Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko.
22 Gle, uzvišen je Bog u svojoj snazi! Zar učitelja ima poput njega?
Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on?
23 Tko je njemu put njegov odredio? Tko će mu reći: 'Radio si krivo'?
Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ›Počel si krivičnost?‹
24 Spomeni se veličati mu djelo što ga pjesmama ljudi opjevaše.
Spomni se, da poveličuješ njegovo delo, ki ga ljudje gledajo.
25 S udivljenjem svijet čitav ga promatra, divi se čovjek, pa ma izdaleka.
Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč.
26 Veći je Bog no što pojmit' možemo, nedokučiv je broj ljeta njegovih!
Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano.
27 U visini on skuplja kapi vode te dažd u paru i maglu pretvara.
Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico,
28 Pljuskovi tada pljušte iz oblaka, po mnoštvu ljudskom dažde obilato.
katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka.
29 Tko li će shvatit' širenje oblaka, tutnjavu strašnu njegovih šatora?
Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora?
30 Gle, on nad sobom razastire svjetlost i dno morsko on vodama pokriva.
Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja.
31 Pomoću njih on podiže narode, u izobilju hranom ih dariva.
Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju.
32 On munju drži objema rukama i kazuje joj kamo će zgoditi.
Z oblaki pokriva svetlobo in ji zapoveduje, naj ne sveti z oblakom, ki prihaja vmes.
33 Glasom gromovnim sebe navješćuje, stiže s gnjevom da zgromi opačinu.
Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice.
