Job 30
1 “A sada, gle, podruguju se mnome ljudi po ljetima mlađi od mene kojih oce ne bih bio metnuo ni s ovčarskim psima stada svojega.
A NO hoi, ua henehene mai ia'u ka poe opiopio ia'u, Ka poe nona na makuakane a'u i hoowahawaha ai, Aole e hoonoho pu me na ilio o ka'u poe hipi.
2 Ta što će mi jakost ruku njihovih kad im muževna ponestane snaga ispijena glađu i oskudicom.
Oia hoi, o ka ikaika o ko lakou lima heaha ia ia'u, Ka mea i pau ka ikaika?
3 Glodali su u pustinji korijenje i čestar opustjelih ruševina.
No ka ilihune a no ka pololi ua wiwi lakou; Holo lakou i ka waonahele, I ka po he mehameha a neoneo.
4 Lobodu su i s grmlja lišće brali, kao kruh jeli korijenje žukino.
Uhuki lakou i ka maluha ma ka nahelehele, A me ke aa o ka laau iunipera i ai na lakou.
5 Od društva ljudskog oni su prognani, za njima viču k'o za lopovima.
Maiwaena mai o kanaka ua hookukeia'ku lakou; Kahea nui aku mahope o lakou e like me lakou i ka aihue;
6 Živjeli su po strašnim jarugama, po spiljama i u raspuklinama.
Maloko o na awawa weliweli e noho ai lakou, Maloko o na lua o ka honua a me na pohaku.
7 Urlik im se iz šikarja dizao; po trnjacima ležahu stisnuti.
Mawaena o ka nahelehele, me he hoki la lakou i uwe ai, Malalo o ka laau kuku lakou i hoakoakoa ai.
8 Sinovi bezvrijednih, soj bezimenih, bičevima su iz zemlje prognani.
He poe keiki a kanaka lapuwale, He poe keiki a kanaka inoa ole; Ua hookukeia lakou mai ka aina aku.
9 Rugalicom sam postao takvima i njima sada služim kao priča!
Ano hoi, ua lilo au i mea e mele ai lakou; A ua lilo hoi au no lakou i mea e olelo nane ai.
10 Gnušaju me se i bježe od mene, ne ustežu se pljunut' mi u lice.
Ua hoopailua lakou ia'u, a holo mamao lakou mai o'u aku la, Aole lakou i uumi i ke kuha mai i kuu maka.
11 I jer On luk mi slomi i satrije me, iz usta svojih izbaciše uzdu.
No ka mea, ua kuu aku ia i kona kaulawaha, a ua hookaumaha mai ia'u; Ua kuu aku hoi lakou i ke kaulawaha imua o'u.
12 S desne moje strane rulja ustaje, noge moje u bijeg oni tjeraju, put propasti prema meni nasiplju.
Ma ka akau ku mai ka poe opio, a hoonee aku i kuu wawae, Hoouka ae lakou i na alanui no kuu make.
13 Stazu mi ruše da bi me satrli, napadaju i ne brani im nitko,
Ua hana ino lakou i kuu ala, Ua kokua lakou i kuu hina ana; Aohe o lakou kokua.
14 prolomom oni širokim naviru i kotrljaju se poput oluje.
Hele mai lakou me he poha nui mai la: Ma kahi nahae, hookaa mai la lakou maluna o'u.
15 Strahote sve se okreću na mene, mojeg ugleda kao vjetra nesta, poput oblaka iščeznu spasenje.
Ua hiki mai na mea hooweliweli maluna o'u: Hoomaau lakou i kuu lokomaikai e like me ka makani; A me he ao la, ke hele aku nei kuu pomaikai.
16 Duša se moja rasipa u meni, dani nevolje na me se srušili.
Ano hoi ua nininiia kuu uhane iloko o'u, Ua lalau mai na la kaumaha ia'u.
17 Noću probada bolest kosti moje, ne počivaju boli što me glođu.
I ka po ua oia kuu mau iwi iloko o'u; Aole i maha kuu mau eha aai.
18 Muka mi je i halju nagrdila i stegla me k'o ovratnik odjeće.
No ka ikaika loa o kuu mai, ua ano e kuu aahu; Ua puliki mai ia'u e like me ka a-i o kuu kapakomo.
19 U blato me je oborila dolje, gle, postao sam k'o prah i pepeo.
Ua hoolei mai oia ia'u iloko o ka nenelu, A ua like au me ka lepo a me ka lehu.
20 K Tebi vičem, al' Ti ne odgovaraš; pred Tobom stojim, al' Ti i ne mariš.
Ua uwe aku au ia oe, aole oe i hoolohe mai ia'u; A ku au iluna, aole oe i manao mai ia'u.
21 Prema meni postao si okrutan; rukom preteškom na me se obaraš.
Ua lilo oe i enemi no'u, Me ka ikaika o kou lima i hahai mai oe ia'u.
22 U vihor me dižeš, nosiš me njime, u vrtlogu me olujnom kovitlaš.
Ua kaikai oe ia'u, A hooholo no oe ia'u maluna o ka makani; Ua hooheehee mai hoi ia'u a hoomakau mai.
23 Da, znadem da si me smrti predao, saborištu zajedničkom svih živih.
No ka mea, ua ike no au e hoihoi aku oe ia'u i ka make, A i ka hale e akoakoa ai ka poe a pau e ola ana.
24 Al' ne pruža li ruku utopljenik, ne viče li kad padne u nevolju?
Aka, he mea ole ka pule, ke kikoo mai ia i kona lima, Ina e uwe lakou iloko o kona luku ana.
25 Ne zaplakah li nad nevoljnicima, ne sažalje mi duša siromaha?
Aole anei au i uwe i kona la pilikia? Aole anei i kaumaha ko'u naau no ka poe ilihune?
26 Sreći se nadah, a dođe nesreća; svjetlost čekah, a gle, zavi me tama.
I ka wa i kakali ai au i ka maikai, alaila hiki mai ka hewa; A ukali au i ka malamalama, alaila hiki mai ka pouli.
27 Utroba vri u meni bez prestanka, svaki dan nove patnje mi donosi.
Ua kupikio kuu opu, aohe malie iho; Ua hiki e mai ia'u na la popilikia.
28 Smrknut idem, al' nitko me ne tješi; ustajem u zboru - da bih kriknuo.
Ke hele eleele nei au, aole nae i ka la: Ku no au iluna maloko o ka ahakanaka, a uwe aku au.
29 Sa šakalima sam se zbratimio i nojevima postao sam drugom.
Ua lilo au i hoahanau no na iliohae, A i hoalauna no na iana.
30 Na meni sva je koža pocrnjela, i kosti mi je sažgala ognjica.
Ua eleele kuu ili maluna o'u, A ua hoaia kuu mau iwi i ka wela.
31 Tužaljka mi je ugodila harfu, svirala mi glas narikača ima.
A ua lilo kuu lira no ke kanikau, A o kuu mea hookiokio no ka leo o ka poe e uwe ana.
