Job 16

1 Job progovori i reče:

Markaasaa Ayuub u jawaabay, oo wuxuu ku yidhi,

2 “Koliko se takvih naslušah besjeda, kako ste mi svi vi mučni tješioci!

Anigu waan maqlay waxyaalo badan oo caynkaas ah. Idinku dhammaantiin waxaad tihiin qalbiqabowjiyayaal qalqalloocan.

3 Ima li kraja tim riječima ispraznim? Što te goni da mi tako odgovaraš?

Hadal dabayl ahu miyuu dhammaadaa? Balse maxaa kaa dhirfinaya oo aad u jawaabaysaa?

4 I ja bih mogao k'o vi govoriti da vam je duša na mjestu duše moje; i ja bih vas mog'o zasuti riječima i nad sudbom vašom tako kimat' glavom;

Haddii naftiinnu ahaan lahayd naftayda, Anigu waan u hadli kari lahaa sidiinna oo kale, Oo hadal waan idinku kor tuuli kari lahaa, Oo madaxaygana waan idinku ruxruxi kari lahaa.

5 i ja bih mogao ustima vas hrabrit', i ne bih žalio trud svojih usana.

Laakiinse anigu afkayga waan idinku xoogayn lahaa, Oo tacsiyaynta bushimahayguna way idin qalbi qabowjin lahayd.

6 Al' ako govorim, patnja se ne blaži, ako li zašutim, zar će me minuti?

Anigu haddaan hadlo xanuunkaygu igama yaraado, Oo haddaan iska aamusona miyaan in ka yar xanuunsadaa?

7 Zlopakost me sada shrvala posvema, čitava se rulja oborila na me.

Laakiinse haatan wuu i daaliyey, Oo guutadaydii oo dhan cidlo baad ka dhigtay.

8 Ustao je proti meni da svjedoči i u lice mi se baca klevetama.

Waad i qabsatay, taasuna waa marag iga gees ah, Oo waxaa igu kaca macluulkayga, oo fool ka fool ayuu igu markhaati furaa.

9 Jarošću me svojom razdire i goni, škrgućuć' zubima obara se na me. Moji protivnici sijeku me očima,

Isagoo cadhaysan ayuu i dildillaacsaday, oo wuu i silciyey, Wuuna igu ilko jirriqsaday, Oo cadowgaygii indhuhuu igu caddeeyey.

10 prijeteći, na mene usta razvaljuju, po obrazima me sramotno ćuškaju, u čoporu svi tad navaljuju na me.

Iyagu afkay ii kala qaadeen, Oo quudhsasho ayay dhabanka igaga dharbaaxeen, Oo dhammaantoodna way isu kay wada urursadaan.

11 Da, zloćudnicima Bog me predao, u ruke opakih on me izručio.

Ilaah wuxuu gacantooda i geliyaa cibaadalaawayaasha, Oo wuxuu igu dhex tuuraa gacmaha kuwa sharka ah.

12 Mirno življah dok On ne zadrma mnome, za šiju me ščepa da bi me slomio.

Anigoo iska istareexsan ayuu i kala jejebiyey, Oo intuu surka i qabtay ayuu i kala burburiyey, Oo weliba intuu meel i qotomiyey ayuu goolibaadh iga dhigtay.

13 Uze me za biljeg i strijelama osu, nemilosrdno mi bubrege probode i mojom žuči zemlju žednu natopi.

Qaansoolayaashiisii ayaa i hareereeya, Oo kelyahaygii ayuu kala googooyaa, Oo xammeetidaydiina dhulkuu ku daadshaa.

14 Na tijelu mi ranu do rane otvara, kao bijesan ratnik nasrće na mene.

Isagu wuu i jejebiyaa oo nabarba nabar buu iiga kor mariyaa; Oo sidii nin xoog badan ayuu orod igula soo kacaa.

15 Tijelo sam golo u kostrijet zašio, zario sam čelo svoje u prašinu.

Korkayga waxaan ku tolay joonyad, Oo xooggaygiina ciiddaan ku riday.

16 Zapalilo mi se sve lice od suza, sjena tamna preko vjeđa mi je pala.

Wejigaygii oohin buu la beddelmay, Oo indhaha daboolkoodana waxaa ii jooga hooskii dhimashada,

17 A nema nasilja na rukama mojim, molitva je moja bila uvijek čista.

In kastoo aanay xaqdarro ku jirin gacmahayga, Oo uu baryootankayguna daahir yahay.

18 O zemljo, krvi moje nemoj sakriti i kriku mom ne daj nigdje da počine.

Dhulkow, dhiiggayga ha qarinin, Oo qayladayduna yaanay meelay ku nasato lahaan.

19 Odsad na nebu imam ja svjedoka, u visini gore moj stoji branitelj.

Oo hadda bal eeg, markhaatigaygii wuxuu joogaa samada, Oo kii ii dammiintaana xagga saruu joogaa.

20 Moja vika moj je odvjetnik kod Boga dok se ispred njega suze moje liju:

Saaxiibbaday way igu qoslaan, Laakiinse indhahaygu ilmo bay u daadiyaan xag Ilaah.

21 o, da me obrani u parbi mojoj s Bogom ko što smrtnik brani svojega bližnjega.

Bal muu jiro mid dadka Ilaah ula hadla, Siduu nin deriskiisa ugu hadlo oo kale.

22 No životu mom su odbrojena ljeta, na put bez povratka meni je krenuti.

Waayo, markii dhawr sannadood dhaafaan, Waxaan mari doonaa jidka aanan mar kale dib uga soo noqonayn.