Izaija 32
1 Evo po pravdi kralj kraljuje, po pravici vladaju knezovi:
Glej, kralj bo kraljeval v pravičnosti in princi bodo vladali na sodbi.
2 svaki je kao zavjetrina, utočište od nevremena, kao u sušnoj zemlji potoci, kao sjena u žednoj pustari.
Človek bo kakor skrivališče pred vetrom in zatočišče pred neurjem, kakor reke vodá na suhem kraju, kakor senca velike skale na izmučeni zemlji.
3 Oči vidovitih neće više biti slijepe, uši onih što čuju slušat će pozorno;
Oči tistih, ki vidijo, ne bodo zatemnjene in ušesa tistih, ki slišijo, bodo prisluhnila.
4 srce nerazumnih shvaćat će mudrost, mucavci će govorit' okretno i razgovijetno;
Tudi srce prenagljenega bo razumelo spoznanje in jezik jecljavih bo pripravljen razločno govoriti.
5 pokvarenjaka neće više zvati plemenitim, varalicu neće više držat' odličnikom.
Podla oseba se ne bo več imenovala velikodušna niti [za] skopuha ne bo rečeno, da je radodaren.
6 Jer, pokvarenjak govori ludosti i srce mu bezakonje snuje, da počini zlodjela, da o Jahvi oholo govori; da gladnoga ostavi prazna želuca, da žednome napitak uskrati.
Kajti podla oseba bo govorila podlost in srce le-te hoče početi krivičnost, da izvaja hinavščino in da izreka napačno zoper Gospoda, da izprazni dušo lačnega in pijači žejnega povzroči, da odpove.
7 U varalice pakosno je oružje; on spletke samo kuje, da lažima upropasti uboge, pa i kad nevoljnik pravo dokazuje.
Tudi orodja skopušnega so zla. On snuje zlobne naklepe, da ubogega uniči z lažnivimi besedami, celo ko pomoči potreben pravilno govori.
8 U plemenita nakane su plemenite i plemenito on djeluje.
Toda velikodušen snuje velikodušne stvari in z velikodušnimi stvarmi bo obstal.
9 Ustajte, žene nehajne, slušajte moj glas; kćeri lakoumne, čujte mi besjedu.
Vstanite, ve ženske, ki ste ošabne, prisluhnite mojemu glasu. Ve brezskrbne hčere, pazljivo prisluhnite mojemu govoru.
10 Za godinu i nekoliko dana drhtat ćete, lakoumnice, jer jematve neće biti, plodovi se neće brati.
Mnogo dni in let boste zaskrbljene, ve brezskrbne ženske, kajti trgatev se bo izjalovila, obiranje ne bo prišlo.
11 Dršćite, nehajnice, strepite, lakoumnice, svucite se, obnažite, oko bedara kostrijet opašite!
Trepetajte, ve ženske, ki ste ošabne; bodite zaskrbljene, ve brezskrbne. Slecite se in se razgalite in opašite si vrečevino na svoja ledja.
12 Bijte se u prsa zbog ljupkih polja, plodnih vinograda;
Žalovale bodo zaradi seskov, zaradi prijetnih polj, zaradi rodovitne trte.
13 zbog njiva naroda mojega što rađaju trnjem i dračem; zbog svih kuća veselih, grada razigranog.
Nad deželo mojega ljudstva bo prišlo trnje in osat, da, nad vse hiše radosti v radostnem mestu,
14 Jer, napuštena bit će palača, opustjet će bučni grad; Ofel i kula postat će brlog dovijeka - bit će radost divljim magarcima, paša stadima,
ker bodo palače zapuščene, množica mesta bo opuščena, utrdbe in stolpi bodo za brloge na veke, radost divjih oslov, pašnik tropov,
15 dok se na nas ne izlije duh iz visina. Tad će pustinja postat' voćnjak, a voćnjak se u šumu pretvorit'.
dokler nad nas ne bo izlit duh iz višave in bo divjina rodovitno polje in rodovitno polje bo šteto za gozd.
16 U pustinji će se nastaniti pravo, i pravda će prebivati u voćnjaku.
Potem bo sodba prebivala v divjini in pravičnost ostane na rodovitnem polju.
17 Mir će biti djelo pravde, a plod pravednosti - trajan pokoj i uzdanje.
Delo pravičnosti bo mir in učinek pravičnosti spokojnost in gotovost na veke.
18 Narod će moj prebivati u nastambama pouzdanim, u bezbrižnim počivalištima.
Moje ljudstvo bo prebivalo v mirnem okolju in v zanesljivih prebivališčih in v tihih počivališčih,
19 A šuma će biti oborena, grad će biti snižen.
ko se bo usula toča, prihajajoča na gozd in bo mesto nizko, na nizkem kraju.
20 Blago vama: sijat ćete kraj svih voda, puštajući vola i magarca da slobodno idu!
Blagoslovljeni ste vi, ki sejete poleg vseh vodá, ki tja pošiljate kopita vola in osla.
