< 詩篇 9 >
1 【天主除暴安良】 達味詩歌,交與樂官。調寄「木特拉本」。 上主,我全心讚頌你,宣揚你的一切奇偉;
Hvalil te bom, oh Gospod, z vsem svojim srcem, naznanil bom vsa tvoja čudovita dela.
Vesel bom in se radoval v tebi. Prepeval bom hvalo tvojemu imenu, oh ti Najvišji.
Ko so moji sovražniki odbiti, bodo ob tvoji prisotnosti padli in se pogubili.
Kajti ohranjal si mojo pravico in mojo pravdo, posedèn si na prestolu, pravično razsojaš.
5 你摧毀了異民,殲滅惡徒,你把他們的名字永遠消除。
Oštel si pogane, uničil zlobne, njihovo ime si iztrebil na veke vekov.
6 敵人現已覆滅,永遠沉淪,你蕩平的城邑,全不留名。
Oh ti sovražnik, uničenja so prišla k večnemu koncu. Uničil si mesta, njihov spomin je bil z njimi pogubljen.
Toda Gospod bo ostal na veke. Svoj prestol je pripravil za sodbo.
Zemeljski [krog] bo sodil v pravičnosti, ljudstvu bo razsojal sodbo v poštenju.
Gospod bo prav tako zatočišče za zatirane, zatočišče v časih stiske.
10 凡認識你名號的人,必仰望你,上主,尋覓你的人,你必不擯棄。
Tisti, ki poznajo tvoje ime, bodo svoje trdno upanje položili vate, kajti ti, Gospod, nisi zapustil teh, ki te iščejo.
11 你們該歌頌上主,祂住在熙雍,在萬民中宣揚祂的一切化工:
Prepevajte hvalnice Gospodu, ki prebiva na Sionu. Med ljudstvom oznanjajte njegova dela.
12 上主追討血債,常懷念悲苦的人民,上主絕不會忘掉他慘痛的呼聲。
Spominja se jih, ko zaslišuje zaradi krvi. Ne pozablja klica ponižnih.
13 上主,求你憐憫我,垂視我仇加於我的苦辱,拯救我脫離死亡的門戶,
Usmili se me, oh Gospod, preudari mojo stisko, ki jo trpim od tistih, ki me sovražijo, ti, ki me povzdiguješ izpred velikih vrat smrti,
14 好使我在熙雍女子門口,宣揚你的美譽,欣享你的助祐。
da bom pri velikih vratih hčere sionske lahko naznanjal vso tvojo hvalo. Veselil se bom v tvoji rešitvi duše.
15 異民都落於自己挖掘的深坑,他們的腳都掉入自設的陷阱。
Pogani so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili. V mrežo, ki so jo skrili, je ujeto njihovo lastno stopalo.
16 上主自顯於世,行了審判,惡人被自設的羅網所陷。
Gospod je znan po sodbi, ki jo izvršuje. Zlobni je ujet v dela svojih lastnih rok. Higajon. (Sela)
17 願一般忘卻天主的異族,願一般惡人都歸於陰府! (Sheol )
Zlobni bodo napoteni v pekel in vsi narodi, ki pozabljajo Boga. (Sheol )
18 困苦的人絕不會被遺忘,窮人的依靠永不會喪亡。
Kajti pomoči potreben ne bo vedno pozabljen. Pričakovanje ubogega na veke ne bo izginilo.
19 上主,起來,莫讓世人獲勝,願異民盡都在你前受審!
Vstani, oh Gospod, naj ne prevlada človek. Naj bodo pogani sojeni v tvojem pogledu.
Postavi jih v strah, oh Gospod, da bodo narodi lahko spoznali, da so sami zgolj ljudje. (Sela)