< 詩篇 63 >
1 達味詩歌,作於飄流在猶大曠野時。 天主,您是我的天主,我急切祈求您;我的靈魂渴慕您,我的肉身切望您,我有如一塊乾旱涸竭的無水田地。
Psalm Davidov, ko je bil v puščavi Judovi. O Bog, Bog mogočni si moj, zgodaj te iščem; dušo mojo žeja po tebi; po tebi hrepeni moje meso, v deželi suhi in onemogli brez vodá:
2 我在聖殿裏瞻仰過您,為看到您的威能和您的光輝;
Gledati tvojo moč in slavo: tvojo, kakor sem te gledal v svetem kraji.
3 您的慈愛比生命更為寶貴,我的唇舌要時常稱頌您。
(Ker milost tvoja je boljša od življenja), hvalijo naj te ustne moje.
Tako te bodem blagoslavljal v življenji svojem, v imenu tvojem bodem povzdigaval svoje roke.
5 我的心靈好像飽享了膏脂,我要以歡愉的口唇讚美您。
Kakor tolšče in masti bode se nasitila duša moja, in z blagoglasnimi ustnami bodo te hvalila usta moja.
Ko se spomnim tebe na ležišči svojem, čujem in premišljam tebe:
Da si bil velika pomoč meni, tako da sem prepeval v senci tvojih peroti;
Ko se duša moja tebe drži in gre za teboj, podpira me desnica tvoja.
Zatorej bodejo oni, ki iščejo pogubljenja duše moje, prišli v najspodnje kraje zemlje.
Storili bodo, da vsak iz med njih pogine z mečem; lesicam bodejo delež.
11 但是君王必要因天主而喜慶;凡以天主宣誓的人,必要自幸,因為說謊的口,必要瘖啞失聲。
Kralj pa sam bode se radoval v Bogu; ponašal se bode, kdorkoli priseza pri njem, ko se bodejo zamašila usta laž govorečim.