< 詩篇 4 >

1 詩歌,交與樂官,和以絃樂。 我公義的天主!我一呼求你,你就應允了我,我在困苦中,你曾舒暢了我。求你憐憫我,求你俯聽我禱。
Načelniku godbe na strune; psalm Davidov. Ko te kličem, usliši me, Bog pravice moje; v stiski dal si mi prostora; milosten mi bodi in poslušaj molitev mojo.
2 顯貴的人們,你們的心要硬到幾時?你們愛慕虛幻,追求虛偽究竟為何?
Sinovi človeški, doklej bodi slava moja v nečast? ljubili bodete ničnost? hodili za lažjo?
3 你們當知:上主特愛對祂虔敬的人,當我呼求上主的時候,祂一定俯允。
Spoznajte vendar, da si je Gospod posebe odbral njega, katerega prijazno sprejema; da bode uslišal Gospod, ko ga bodem zaklical.
4 你們應戰慄,不可一再作惡,在床上檢討,且要捫心思過。
Prestrašite se in ne grešite; mislite v srci svojem, na ležišči svojem in mirujte!
5 奉上正義的祭獻,對上主全心依盼。
Darujte daritve pravice, in zaupanje imejte v Gospoda.
6 有許多人說:誰能使我們幸福亨通?上主,望你向我們顯你光榮的儀容。
Mnogi govoré: O da bi vživali dobro! Dvigni nad nas svetlobo obličja svojega, Gospod!
7 你賜給我心中的歡耀,遠勝過麥和酒的豐饒。
Vlij radost v srce moje, večjo nego o času, ko spravljajo žito svoje in vino svoje obilno.
8 在平安中我一躺下即刻入睡,上主,唯有有你能使我安居順遂。
V miru ležem in zdajci zaspim; ker ti sam, Gospod, daješ, da prebivam brez skrbi.

< 詩篇 4 >