< 詩篇 12 >
1 【求免於是非】 達味詩歌,交與樂官,八度低音。 主,求你拯救,因為熱心者已缺少,忠誠的人在人間也已絕跡不見了。
Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi.
Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem.
3 願上主將一切欺詐的口唇除去。把大言不慚的舌頭剪除!
Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari,
4 他們揚言說:「我們以口以舌取勝;有口有唇護衛我們,誰能作我們的主人?」
ki so rekli: »S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?«
5 「為了貧苦者的委屈,為了窮困者的歎息,我要立刻站起──上主說:將渴望救援的人救起。
»Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil, « govori Gospod, »postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.«
6 上主的聖言是真誠的聖言,如同純銀經過七次的鍛鍊。
Gospodove besede so čiste besede; kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno.
Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke.
Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani.