< 約伯記 39 >
Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo?
2 你豈能計算牠們懷孕的月分,預知牠們生產的日期﹖
Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo?
Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti.
4 幼雛健壯,在原野中長大;牠們一去,即不再返回。
Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim.
Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla?
Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča?
Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.
Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo.
Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih?
Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline?
Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu?
Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?
Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju?
Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu
in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre.
16 牠苛待雛鳥,若非己出,雖徒受苦痛,也毫不關心。
Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman,
17 因為天主沒有賜牠這本能,也沒有把良知賜給牠。
ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti.
Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.
19 馬的力量,是你所賜﹖牠頸上的長騣,是你所披﹖
Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo?
20 你豈能使牠跳躍如蚱蜢﹖牠雄壯的長嘶,實在使人膽寒。
Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilico? Slava njegovih nosnic je strašna.
Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi.
Zasmehuje strah in ni zgrožen niti se pred mečem ne obrača nazaj.
23 牠背上的箭袋震震作響,還有閃爍發光的矛與槍。
Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit.
24 牠一聞號角,即不肯停蹄,急躁狂怒,不斷啃地。
Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja.
25 每次號角一鳴,牠必發出嘶聲,由遠處已聞到戰爭的氣息,將領的號令和士卒的喊聲。
Med šofarji hrže: ›Hi, hi‹ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.
Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu?
Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini?
Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju.
Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč.
Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.«