< 約伯記 3 >
Po tem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan.
Job je spregovoril in rekel:
3 願我誕生的那日消逝,願報告「懷了男胎」的那夜滅亡。
»Naj izgine dan, na katerega sem bil rojen in noč, v kateri je bilo rečeno: ›Tukaj je spočet fantek.‹
4 願那日成為黑暗,願天主從上面不再尋覓它,再沒有光燭照它。
Naj bo ta dan tema. Naj ga Bog od zgoraj ne upošteva niti naj svetloba ne sije nad njim.
5 願黑暗和陰影玷污它,濃雲遮蓋它,白晝失光的晦暗驚嚇它。
Naj ga tema in smrtna senca omadežujeta. Naj oblak prebiva nad njim. Naj ga straši črnina dneva.
6 願那夜常為黑暗所制,不讓它列入年歲中,不讓它算在月分裏。
Glede tiste noči naj se je polasti tema. Naj ta ne bo pridružena dnevom leta, naj ta ne pride v število mesecev.
Glej, naj bo ta noč osamljena, naj noben radosten glas ne pride vanjo.
8 願那詛咒白日者,有術召喚海怪者,前來詛咒那夜。
Naj jo prekolnejo tisti, ki preklinjajo dan, ki so pripravljeni dvigniti svoje žalovanje.
9 願晨星昏暗,期待光明而光明不至,也不見晨光熹微,
Naj bodo zvezde njene polteme temne; naj oprezujejo za svetlobo, toda nimajo nobene niti naj ne zagledajo jutranjega svitanja,
10 因為它沒有關閉我母胎之門,遮住我眼前的愁苦。
ker ta ni zaprla vrat maternice moje matere niti pred mojimi očmi ni skrila bridkosti.
11 我為何一出母胎沒有立即死去﹖為何我一離母腹沒有斷氣﹖
Čemu nisem umrl v maternici? Zakaj nisem izročil duha, ko sem prišel iz trebuha?
Zakaj sem bil [vzet na] kolena? Ali zakaj [na] prsi, da bi sesal?
13 不然現今我早已臥下安睡了,早已永眠獲得安息了,
Kajti sedaj bi mirno ležal in bi bil tiho; spal bi. Potem bi počival
s kralji in svetovalci zemlje, ki so zapuščene kraje gradili zase,
ali s princi, ki so imeli zlato, ki so svoje hiše napolnjevali s srebrom,
ali ne bi bil kakor prezgodnji porod, kakor otročiči, ki nikoli niso videli svetlobe.
Tam zlobni odnehajo od nadlegovanja in tam bodo izmučeni pri počitku.
Tam jetniki počivajo skupaj. Oni ne poslušajo glasu zatiralca.
Majhni in veliki so tam in služabnik je prost pred svojim gospodarjem.
Zakaj je svetloba dana tistemu, ki je v bedi in življenje zagrenjenemu v duši,
ki hrepeni po smrti, toda ta ne prihaja in koplje za njo bolj kakor za skritimi zakladi,
ki se silno razveseljujejo in so veseli, ko lahko najdejo grob?
23 人的道路,既如此渺茫,天主為何賜給他生命,又把他包圍﹖
Zakaj je svetloba dana možu, čigar pot je skrita in katerega je Bog ogradil?
Kajti moje vzdihovanje prihaja preden jem in moja rjovenja so izlita ven kakor vode.
25 我所畏懼的,偏偏臨於我身;我所害怕的,卻迎面而來。
Kajti stvar, ki sem se je silno bal, je prišla nadme in to, česar sem se bal, je prišlo k meni.
26 我沒有安寧,也沒有平靜,得不到休息,而只有煩惱。
Nisem bil na varnem niti nisem imel počitka niti nisem bil tiho, vendar je težava prišla.«