2 Setouknae 9
1 Sheba ram ka uk e siangpahrangnu ni Solomon e kamthang a thai navah, lawk paceinae ka ru poung e naw hoi tanouk hanelah Solomon koe Jerusalem vah a tho. Tami moikapap a kâbang awh teh, hmuituinaw, talung aphu kaawmpoungnaw hoi sui moikapap ka phawt e kalauknaw hoi a tho. Solomon koe a pha awh navah, a lungthung ka'awm e pueng koung a rasa teh, lawk a pacei.
Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovi slavi, je prišla v Jeruzalem, da Salomona preizkusi s težkimi vprašanji, z zelo veliko skupino in kamelami, ki so nosile dišave, zlata v obilju in dragocene kamne. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim posvetovala o vsem, kar je bilo na njenem srcu.
2 Lawk a pacei e naw pueng Solomon ni koung a dei pouh. Solomon ni siangpahrangnu koe a dei pouh thai hoeh e banghai awm hoeh.
Salomon ji je odgovoril [na] vsa njena vprašanja. Ničesar ni bilo skrito pred Salomonom, česar ji ne bi povedal.
3 Sheba siangpahrangnu ni Solomon e lungangnae, im a sak e,
Ko je kraljica iz Sabe videla Salomonovo modrost in hišo, ki jo je zgradil,
4 caboi dawk e rawca, a kut rahim e bawinaw ni tahungnae, ka tho ka cet e sannaw hoi a khohnanaw, manang kapatuemnaw hoi a khohnanaw, BAWIPA e im dawk hmaisawi thuengnae hoi a thuengnae a hmu navah, kângai a ru teh kâha yo a phout.
hrano njegove mize, sedenje njegovih služabnikov, položaj njegovih služabnikov in njihovo obleko; tudi njegove dvorne točaje in njihovo obleko in njegov vzpon, s katerim je odšel gor v Gospodovo hišo, tam ni bilo več duha v njej.
5 Siangpahrang koevah, na lungangnae hoi na tawksak e kama ram hoi kamthang ka thai e heh a tang katang doeh.
Kralju je rekla: » To je bilo resnično poročilo, ki sem ga slišala v svoji lastni deželi o tvojih dejanjih in o tvoji modrosti.
6 Hatei, ka mit hoi khei ka hmu hoehnahlan teh, ka yuem hoeh. Khenhaw! na lungangnae teh ka thai e apasuek ka thai e ni tangawn boehai phat hoeh. Ka thainae kamthang hlak hoe a bawilen.
Vendar nisem verjela njihovim besedam, dokler nisem prišla in so moje oči to videle. Glej, ni mi bilo povedano niti o eni polovici veličine tvoje modrosti, kajti presegaš slavo, ki sem jo slišala.
7 Na taminaw a yawhawi poung awh. Na sannaw hai nang koe pou kaawm niteh, nange lungangnae lawk ka thai e naw teh, a yawhawi poung awh.
Srečni so tvoji možje in srečni so ti tvoji služabniki, ki nenehno stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost.
8 Nang dawk a lung kahawi e BAWIPA na Cathut, bawitungkhung dawk na ka tahung sak e BAWIPA na Cathut teh bawilennae awm seh. Bangkongtetpawiteh, na Cathut ni Isarelnaw teh yungyoe a caksak hanelah a pahren. Hatdawkvah, kalan lah lawkceng hanelah ahnimae siangpahrang hanelah na sak awh e doeh, telah ati.
Blagoslovljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki se je razveseljeval v tebi, da te postavi na svoj prestol, da bi bil kralj za Gospoda, tvojega Boga. Ker je tvoj Bog ljubil Izrael, da jih utrdi na veke, te je zato postavil [za] kralja nad njimi, da izvajaš sodbo in pravico.«
9 Hottelah sui talen 120, hmuitui moikapap hoi, aphu kaawm e naw hah siangpahrang a poe. Sheba siangpahrangnu ni Solomon a poe hmuitui patetlah e alouklah khoeroe awm hoeh.
Kralju je izročila sto dvajset talentov zlata, veliko obilje dišav in dragocene kamne. Niti ni bilo tam nobenih takšnih dišav, kot jih je kraljica iz Sabe izročila kralju Salomonu.
10 Hahoi Solomon e a sannaw hoi Huram e a sannaw, Ophir kho hoi sui kaphawtnaw ni hai Algum thing hoi talung aphu kaawm e a phu awh.
Hurámovi služabniki in Salomonovi služabniki, ki so pripeljali zlato iz Ofírja, so pripeljali tudi sandalovino in dragocene kamne.
11 Siangpahrang ni Algum thing hah BAWIPA im, siangpahrang im kalupnae hoi la kasaknaw hanelah ratoung hoi tamawi lah a sak. Hot patet lae thing teh Judah ram dawk ayan hoi hmawt boihoeh.
Kralj je iz sandalovine naredil terase h Gospodovi hiši in h kraljevi palači in harfe ter plunke za pevce. Ničesar takšnega ni bilo prej videti v Judovi deželi.
12 Solomon siangpahrang Sheba siangpahrangnu ni a poe e hno touk laipalah, a lungkuep nahanelah a hei e puenghai koung a poe. Hathnukkhu, a sannaw hoi ama ram lah a ban awh.
Kralj Salomon je kraljici iz Sabe izročil vse njene želje, karkoli je prosila, poleg tega, kar je prinesla h kralju. Tako se je obrnila in odšla proč k svoji lastni deželi, ona in njeni služabniki.
13 Solomon koe kum touh dawk sui kâen e talen 666 touh a pha.
Torej teža zlata, ki je prišla k Salomonu v enem letu, je bila šeststo šestinšestdeset talentov zlata,
14 Hetnaw teh hno kayawtnaw hoi kasaknaw ni a thokhai e touk laipalah, kâen e doeh. Arabia siangpahrangnaw pueng hoi ram kaukkungnaw ni Solomon koe sui hoi ngun ouk a thokhai awh.
poleg tega, kar so prinašali krošnjarji in trgovci. Vsi kralji Arabije in voditelji dežele so Salomonu prinašali zlato in srebro.
15 Solomon ni suibahling kalen e 200 touh a sak. Bahling kalen e buet touh dawk sui talen 600 touh abaw.
Kralj Salomon je naredil dvesto okroglih ščitov iz kovanega zlata. Šeststo šeklov iz kovanega zlata je šlo k enemu okroglemu ščitu.
16 Hlun e suibahling kathounge 600 touh a sak. Bahling kathounge buet touh dawk sui shekel 300 touh abaw. Hotnaw teh Lebanon ratu thung e thing hoi sak e im dawk a hruek.
Tristo ščitov je naredil iz kovanega zlata. Tristo šeklov zlata je šlo za en ščit. Kralj jih je postavil v hiši libanonskega gozda.
17 Hahoi siangpahrang ni kasaino bawitungkhung kalenpounge a sak teh, suikathoung hoi a hluk.
Poleg tega je kralj naredil velik prestol iz slonovine in ga prevlekel s čistim zlatom.
18 Bawitungkhung dawk luennae lakhout taruk touh hoi sui hoi sak e khokpadoun hai a tawn teh, tungkhung hoi pou a kamtawp. Tungkhung avoivang lah, kut toungnae atengvah, sendek meikaphawk kahni touh a kangdue sak.
K prestolu je bilo šest stopnic, s pručko iz zlata, ki so bile pritrjene k prestolu in opori [za roke] na vsaki strani prostora za sedenje in dva leva, stoječa pri oporah [za roke].
19 Luennae dawk avoivang lah sendek 12 touh a kangdue. Hot patetlah, nâ e uknaeram dawk hai awm boihoeh.
Dvanajst levov je stalo tam na eni strani in na drugi, na šestih stopnicah. Ničesar podobnega ni bilo narejenega v nobenem kraljestvu.
20 Siangpahrang Solomon e manangnaw pueng teh, suituici seng doeh. Lebanon kahrawngum e thing hoi sak e im dawk e hnopai pueng hai suituici seng doeh. Solomon e se nah ngun teh banglahai noutna hoeh.
Vse posode za pitje kralja Salomona so bile iz zlata in vse posode hiše libanonskega gozda so bile iz čistega zlata. Nobena ni bila iz srebra, le-to ni bilo nič cenjeno v Salomonovih dneh.
21 Siangpahrang e lawng teh Huram e a sannaw hoi Tarshish kho lah ouk a cei, kum thum touh dawk vai touh a tho teh, sui, ngun, kasaino, kalainaw hoi awtawnaw ouk a thokhai awh.
Kajti kraljeve ladje so odplule v Taršíš s Hurámovimi služabniki. Enkrat na vsaka tri leta so prišle ladje iz Taršíša, ki so pripeljale zlato, srebro, slonovino, opice in pave.
22 Hottelah Solomon siangpahrang ni talai van e siangpahrang pueng, tawntanae hoi lungangnae koelah koung a tapuet.
Kralj Salomon je presegal vse zemeljske kralje v bogastvih in modrosti.
23 Cathut ni a lungthin thung a hruek pouh e lungangnae lawk thai hanelah talai van e siangpahrang pueng ni Solomon a pâtam awh.
Vsi kralji zemlje so iskali Salomonovo prisotnost, da slišijo njegovo modrost, ki jo je Bog položil v njegovo srce.
24 Ka tho e tami pueng ni suimanang, ngunmanang, khohna, tarantuknae senehmaica, hmuituinaw, marangnaw hoi lanaw kum tangkuem ouk a poe awh.
Prinašali so mu vsak človek svoje darilo, posode iz srebra, posode iz zlata, oblačila, vprege, dišave, konje in mule, mero leto za letom.
25 Solomon ni rangleng hoi marangnaw tanae hmuen 4,000 touh a tawn. Marangransanaw 12000 touh a tawn teh, ahnimanaw teh marang hrueknae hmuen hoi Jerusalem siangpahrang koevah ao sak.
Salomon je imel štiri tisoč boksov za konje in bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu.
26 Euphrates tuipui koehoi, Filistin ram hoi, Izip ram totouh siangpahrangnaw koung a uk.
Kraljeval je nad vsemi kralji od reke celo do dežele Filistejcev in do meje Egipta.
27 Siangpahrang ni Jerusalem kho dawk ngunnaw hah talung patetlah Sidar thing hah ayawn dawk e thailahei kungnaw patetlah a pap sak.
Kralj je naredil srebra v Jeruzalemu kakor kamnov in cedrovih dreves je naredil [toliko] kakor egiptovskih smokev, ki jih je na nizkih ravnicah v obilju.
28 Izip ram hoi alouke ramnaw koehoi Solomon hanelah marangnaw hah ouk a thokhai awh.
K Salomonu so vodili konje iz Egipta in iz vseh dežel.
29 Solomon e konglam kaawm rae naw, kamtawng hoi apout totouh e pueng teh, profet Nathan ni a thut e cauk, Shiloh tami Ahijah e sutdeilawk dawk hoi Nebat capa Jeroboam e kong dawk profet Iddo kamnuenae cauknaw dawk thut lah ao nahoehmaw.
Torej preostala izmed Salomonovih dejanj, prva in zadnja, mar niso zapisana v knjigi preroka Natána in v prerokovanju Šilčana Ahíja in v videnjih vidca Idója zoper Nebátovega sina Jerobeáma?
30 Solomon ni Jerusalem kho dawk Isarelnaw abuemlah kum 40 touh a uk.
Salomon je v Jeruzalemu nad Izraelom kraljeval štirideset let.
31 Solomon teh mintoenaw koe a kâhat teh, a na pa Devit khopui dawk a pakawp awh. Hahoi a yueng lah a capa Rehoboam ni siangpahrang a tawk.
Salomon je zaspal s svojimi očeti in je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida in namesto njega je zakraljeval njegov sin Rehabám.
