< La Bu 142 >
1 Keima Pakai henga kataovin, Pakai henga khotona kathum in ahi.
S svojim glasom sem klical h Gospodu, s svojim glasom sem storil svojo ponižno prošnjo h Gospodu.
2 Keima Pakai ang-sunga kakiphin in, kahahsatna jouse jong kaphongdoh’in.
Svojo pritožbo sem izlil pred njim, pred njim sem pokazal svojo stisko.
3 Kalhagao alam vai jitan, hinlah Pakai nangbou nahi kachena ding lampi ei-hil ji. Kajotna lam lam’a chun ei-douten thang eikam peh jiuvin ahi.
Ko je bil moj duh znotraj mene nadvladan, tedaj ti poznaš mojo pot. Na stezi, po kateri sem hodil, so zame na skrivnem postavili zanko.
4 Keiman mikhat tou hunga eipanpi ding kangaichat lai jin, koiman amitsih jenga jong eive poi! Koimacha eikithopi ding aumpoi, kachunga thilsoh koiman imachan eigelpeh poi.
Pogledal sem na svojo desnico in zagledal, toda ni bilo človeka, ki bi me poznal. Zatočišče se mi je izneverilo, noben človek ni skrbel za mojo dušo.
5 O Pakai, keima na henga kataovin, “Nangma hi kakiselna nahi, kahinkhoa kangaichat pen nang bou nahi,” kati.
Klical sem k tebi, oh Gospod. Rekel sem: »Ti si moje zatočišče in moj delež v deželi živih.«
6 Kataona hi nei ngaipeh teijin, ei-kisunem behseh jeng tai! Ei-bolgenthei hoa kon’in neihuhdoh tan, ajeh chu amaho keisang in ahatval jeng tauve.
Prisluhni mojemu joku, kajti zelo sem ponižan. Osvobodi me pred mojimi preganjalci, kajti močnejši so od mene.
7 Songkul’a kon’in neihuhdoh loijin, chutileh nangma kathangvah thei ding ahi. Lolhing tah’a neibol jeh’a kajet le kaveija midih dim lha diu ahi.
Privedi mojo dušo iz ječe, da bom lahko hvalil tvoje ime. Pravični me bodo obdali, kajti radodarno boš postopal z menoj.