Thutan Vaihom Ho 8
1 Hiche jouhin Ephraim mipiten Gideon kommah hitin aseijun ahi, “Ipi dinga hitia hi neibollu ham? Midiante satdinga nahung kijot uva chu ipi dinga neina kou louvu ham?” atiuvin; lungnatah in Gideon chu ana kinelpiu vin ahi.
Možje iz Efrájima so mu rekli: »Zakaj si nam tako služil, da nas nisi poklical, ko si odhajal, da bi se bojeval z Midjánci?« In ostro so se pričkali z njim.
2 Ahin Gideonin adonbutnin, “Nangho toh tekah dinga ken ipi katohdoh beh am? Ephraim min lengpithei alolhah jouva amoh akhen hou chu Abeizer phungbah neocha ho lhosoh ga pumpi sanga tamjo hilouham?
Rekel jim je: »Kaj sem torej storil v primerjavi z vami? Mar ni Efrájimovo paberkovanje boljše kakor Abiézerjeva trgatev?
3 Pathen’in Midian gal lamkai teni Oreb le Zeeb chunga galjona napeh to tekah thei dinga ken ipi katohdoh beh am ati. Ephraim mihon Gideon thusei chu ajah phat’un alunghan nao adailha tai.
Bog je v vaše roke izročil midjánska princa, Oréba in Zeéba. Kaj sem bil jaz zmožen storiti v primerjavi z vami?« Potem ko jim je to rekel, se je njihova jeza zoper njega zmanjšala.
4 Gideonin amite jathum toh Jordan vadung ahinpal galkai jun ahi, athachol lheh jeng vangun agalmiteu chu anadel nalai jun ahi.
Gideón je prišel do Jordana ter ga prečkal, on in tristo mož, ki so bili z njim, slabotni, vendar so jih zasledovali.
5 Succoth alhun phat’un Gideonin akhopi lamkaiho kommah “Ka sepaite ho dingin anneh themkhat beh neipeuvin amahohi athachol lheh tauvin ahi. Keiman Midian lengte Zebah leh Zalmunna kahin del ahi,” ati.
Možem iz Sukóta je rekel: »Dajte, prosim vas, hlebe kruha ljudstvu, ki mi sledi, kajti oslabeli so in jaz zasledujem midjánska kralja Zebaha in Calmunája.«
6 Ahinlah Succoth lamkaiten adonbut’un, “Zebah le Zalmunna chu hinman masauvin chujouteng keihon nasepaite vah naovinge” atiuve.
Princi iz Sukóta so rekli: » Mar so roke Zebaha in Calmunája sedaj v tvoji roki, da bi tvoji vojski dali kruha?«
7 Hichephat chun Gideonin ajah uvah, “Pakaiyin Zebah le Zalmunna chunga galjona eipehuva kahung kile lamteng leh gammang noiya konna kahin lah lingle molla natahsau kajep teldeh ding nahiuve,” atitan ahi.
Gideón je rekel: »Torej ko Gospod Zebaha in Calmunája izroči v mojo roko, potem bom vaše meso raztrgal s trnjem iz divjine in z osatom.«
8 Hichea kon in Gideon chu Paniel langah achetouvin amaho komma jong chun nehding an athum’in ahileh amahon jong hitobang machun anadonbut un ahi.
Od tam je odšel gor do Penuéla in jim podobno govoril. Ljudje iz Penuéla so mu odgovorili podobno kot ljudje iz Sukóta.
9 Hijeh chun amanjong amaho komma chun, “Gal kahinjoa kahung kileteng hiche inting vumhi kaloi chimding ahi” atipeh tai.
Govoril je tudi ljudem iz Penuéla, rekoč: »Ko ponovno pridem v miru, bom porušil ta stolp.«
10 Hiche pet hin Zebah leh Zalmunna chu Karkor munnah epia sangsom le sang-nga toh aumkhom lhonnin ahi, hicheng hochu solang gamkaija pangkhom epia sangjakhat le sangsomni ana kithat holah’a amoh ho cheng chu ahiuve.
Torej Zebah in Calmunáj sta bila v Karkórju in njune vojske z njima, okoli petnajst tisoč mož, vsi, ki so preostali od vseh vojsk otrok vzhoda, kajti tam je padlo sto dvajset tisoč mož, ki so izdirali meč.
11 Gideonin Nobah le Jogbebah solam mi kiveiho lampi chu akollin aum kimvellin, chuin Midian sepaite chu kiging manlouvin adelkhum tan ahi.
Gideón je odšel gor po poti tistih, ki so prebivali v šotorih vzhodno od Nobaha in Jogbóhe in udaril vojsko, kajti vojska je bila brezskrbna.
12 Midian lengteni Zebah leh Zalmunna anajamlhon in ahin, Gideonin adelsuh peh in asepaite jousetoh amattha tan ahi.
Ko sta Zebah in Calmunáj pobegnila, ju je zasledoval in zajel dva midjánska kralja, Zebaha in Calmunája ter porazil vso vojsko.
13 Hiche jouchun Gideon chu agalsat munna konchun ahungkile in Heres lampi chu ahin jotnin ahi.
Joášev sin Gideón se je vrnil iz bitke, preden je vzšlo sonce.
14 Hichea chun Succoth na konna hung golhang khat amannin akhopi sunga thunei vaihom hole lamkai upa somsagi le sagi ho min chu ajihdoh soh tan ahi.
Ujel je mladeniča izmed ljudi iz Sukóta in od njega poizvedel in ta mu je opisal prince iz Sukóta in njihove starešine, celó sedeminsedemdeset mož.
15 Gideon chu Succoth lang’ah akile in alamkai hou kommah chun hitin aseitan ahi, “Tuhin Zebah le Zalmunna chu hikommah aumtai, tumasanga nakom uva kahung chun nanghon noisetah in Zebah leh Zalmunna chu hinman masaovin chutengleh nasepaite thachol chu vahnao vinge natiuvin ahi.
Prišel je k možem iz Sukóta in rekel: »Glejte Zebaha in Calmunája, s katerima ste me ošteli, rekoč: ›Mar so roke Zebaha in Calmunája sedaj v tvoji roki, da naj bi dali kruha tvojim možem, ki so izmučeni.‹«
16 Hijouchun Gideonin akhopi lamkaiho chu gammang noija ahinlah lingle mol chun ajepmin hilchahna aneitan ahi.
Zgrabil je mestne starešine in trnje iz divjine in osat ter z njimi učil može iz Sukóta.
17 Aman Peniel inting vumjong chu avochim’in hiche khopi sunga umho jouse chu athat gamtan ahi.
Podrl je stolp v Penuélu in usmrtil može iz mesta.
18 Hijouchun Gideonin Zebah leh Zalmunna chu adongin “Tabor munna natha hou chu itobang mi hiuvam” ati. Ama nin adonbutnin “Nang tobang ahiuve, amahon chun lengcha hina limle mel apu cheh uve,” ati lhonin ahi.
Potem je Zebahu in Calmunáju rekel: »Kakšne vrste možje so bili tisti, ki sta jih usmrtila pri Taboru?« Odgovorila sta: »Takšni so bili, kot si ti. Vsakdo je bil podoben kraljevemu otroku.«
19 Hichun aman jong, “Amaho chu kasopi pasal ho ahiuvin, keima kanu tah chate jeng ahiuve,” ati. Chujouvin Gideonin, “Hingjing Pakai minna kasei ahi, amaho chu anathat hihleu chun tunia hi nangni katha lhonlou ding ahi,” tin asaptho jengin tan ahi.
Rekel je: » Bili so moji bratje, celó sinovi moje matere. Kakor živi Gospod, če bi jih rešila žive, vaju ne bi ubil.«
20 Chuin Gideon kiheiyin achapa atahpenpa Jethar komma chun, “Kipat inlang ani lhonin that tan” ati. Ahin Jether chu chapangcha ahiyeh in akichan achemjam asatdoh ngam tapon ahi.
Svojemu prvorojencu Jeterju je rekel: »Vstani in ju ubij.« Toda mladostnik ni izvlekel svojega meča, kajti bal se je, ker je bil še mladostnik.
21 Hichun Zebah leh Zalmunna chun Gideon kommah asei lhonnin, “Pasal nahina tah langin, nangma tah in neithat jeng lhonnin,” ati lhonin ahi. Hichun, Gideonin amani chu athat in asangongsang ngong lhon’a thilmantam ho chu akilah tan ahi.
Potem sta Zebah in Calmunáj rekla: »Vstani ti in padi na naju, kajti kakršen je mož, takšna je njegova moč.« Gideón je vstal in usmrtil Zebaha in Calmunája in odvzel ornamente, ki so bili na vratovih njunih kamel.
22 Hichun Israel ten Gideon komma chun “Nangle nachate chuleh natute changeijin kachung uvah vaihommin pangtauvin ajeh chu nangin Midiante a kon in neihuhdoh tauvin ahi,” atiuve.
Potem so možje iz Izraela rekli Gideónu: »Ti vladaj nad nami, oba, ti in tvoj sin in tudi sin tvojega sina, kajti osvobodil si nas iz roke Midjáncev.«
23 Ahin Gideonin adonbut’in, “Kei kahin kachate ahin nachung uva vaihom pouvinge, Pakai joh in nachunguva vai ahomding ahi,” ati.
Gideón jim je rekel: »Jaz ne bom vladal nad vami niti ne bo moj sin vladal nad vami. Gospod bo vladal nad vami.«
24 Ahinlah keiman thilkhat kathum nomme, nanghon mikhat cheh in galmi natha houva konna nahin chomdoh u bilba chu neipeuvin ati. (Galmiho chu Ishmaelte ahiyeh un sana bilba akiba cheh u ahi).
Gideón jim je rekel: »Od vas bi želel prošnjo, da bi mi dal vsak mož uhane od svojega plena.« (Kajti imeli so zlate uhane, ker so bili Izmaelci.)
25 Amahon kipah tah in aseijun, “Peuvinge” atiuve. Hitichun amaho khatcheh in, galla ahin chomdoh lah uva kon in sana bilba hochu pon aphaovin aseplha sohkeiyun ahi.
Odgovorili so: »Voljno jih bomo dali.« Razširili so obleko in nanjo je vsak mož vrgel uhane od svojega plena.
26 Hiche sana bilba hochu shekel sangkhat le jasagi aphan ahi, hichea panglou galla ahin chomdoh u adangho chu, lengte kijepna thilmantam ho, Midian engthen akivonnu ponsandup hole asangongsao hou ngonga a-opeh u thil mantamho jouse jong ahinalaiye.
Teža zlatih uhanov, ki jih je zahteval, je bila tisoč sedemsto šeklov zlata, poleg ornamentov in obeskov za ušesa in škrlatnega oblačila, ki je bil na midjánskih kraljih in poleg verižic, ki so bile okoli vratov njihovih kamel.
27 Gideonin hiche sana hoa konchun ompho asemmin ama khopi Ophrah munna akoiyin ahi. Ahinla gangtah in Israelten hichu ahin hou un kisuhboh nan aneiyun, hichu Gideon le ainsung mite dingin kipalna in ahung pangtai.
Gideón je iz njih naredil efód in ga dal v svoje mesto, v Ofro. Ves Izrael se je odšel tja vlačugat za njim. Ta stvar je postala zanka Gideónu in njegovi hiši.
28 Hitihin Israelten Midiante chu ana sunem’un ahileh hichekah chu Midiante akiledoh jouta pouvin ahi. Hichea konchn Gideon hinlai sunga kum somli sungin gamsung’ah chamna alengin ahi.
Tako je bil Midján podjarmljen pred Izraelovimi otroki, tako da niso več vzdignili svojih glav. In dežela je bila v Gideónovih dneh v spokojnosti štirideset let.
29 Hiche jouchun Joash chapa Gideon chu ainlanga akiletan ahi.
Joášev sin Jerubáal je odšel in prebival v svoji lastni hiši.
30 Aman chapa som sagi aneiyin ahi, ajeh chu amah in ji tamtah aneijeh ahi.
Gideón je imel sedemdeset sinov, rojenih od njegovega telesa, kajti imel je mnogo žena.
31 Aman Shechem munna thaikem khat ananeijin, amanu chun chapa khat ahinpeh in amin Abimelech ahi.
Njegova priležnica, ki je bila v Sihemu, mu je prav tako rodila sina, čigar ime je imenoval Abiméleh.
32 Gideon athichun ateh lheh jengtan ahi, amachu Abiezer phungmite gamsunga um Ophrah munnah apa Joash lhankhuh a anavui tauvin ahi.
Joášev sin Gideón je umrl v dobri visoki starosti in bil pokopan v mavzoleju njegovega očeta Joáša v Ofri Abiézerjevcev.
33 Gideon thijou jouvin Israelte chu amahole amaho akisuboh un Baal chu a pathen’in akisemmun Baal doilim semthuho chu anahouvun ahi.
Takoj, ko je bil Gideón mrtev, se je pripetilo, da so se Izraelovi otroci ponovno obrnili in se šli vlačugat za Báali in si naredili Baal-berita za svojega boga.
34 Amahon avelluva cheng agalmite jouseuva konna ahin huhdoh uva a Pakai a Pathennu chu asumil tauvin ahi.
Izraelovi otroci se niso spominjali Gospoda, svojega Boga, ki jih je osvobodil iz rok vseh njihovih sovražnikov na vsaki strani
35 Amahon Israel mite dinga thilpha tamtah ana tongdoh a Jerub-baal kitipa Gideon insung mite jengjong janaleh gelkhohna imacha ana neitapouvin ahi.
niti niso izkazali prijaznosti Jerubáalovi hiši, namreč Gideónu, glede na vso dobroto, ki jo je izkazal Izraelu.
