Thutan Vaihom Ho 21
1 Israelten Mizpah a kihahselna khat aneiyun, “Eihon Benjamin phungmite pasal hohi ichanuteu ipehlou diu ahi” atiuve.
Torej možje iz Izraela so v Micpi prisegli, rekoč: »Nihče izmed nas svoje hčere ne bo dal Benjaminu za ženo.«
2 Chuin Israel mipite chu Bethel’ah acheuvin Pakai angah nilhah geijin lungnatah leh lainatah in akapmun ahi.
Ljudstvo je prišlo k Božji hiši in tam so ostali do večera pred Bogom in povzdignili svoje glasove in bridko jokali
3 Amaho ping jah jengun, “O Pakai, Israel Pathen, Israel sunga i-atileh hitobanga hi lhunga hitam? Tun kaphung lah uva khat hi Israel akonnin amang thahtai!” atiuve.
in rekli: »Oh Gospod, Izraelov Bog, zakaj se je to zgodilo v Izraelu, da danes manjka en rod v Izraelu.«
4 Ajing jingkah matah in mipiten maicham khat asem’un pumgo thilto leh chamna thilto abol’un ahi.
Pripetilo se je naslednji dan, da je ljudstvo zgodaj vstalo, tam zgradilo oltar in darovalo žgalne daritve in mirovne daritve.
5 Hijouchun amahon aseijun, “Eihon Pakai angsunga Mizpah munna ikikhop uva chu Israel phunglah a koipen ahung panglou umman?” atiuvin ahi. Hichepet achu amahon kihahselna gimneitah ananeijuva koihileh ahungpang louchu thadoh jengding ahi anatiu ahi.
Izraelovi otroci so rekli: »Kdo je tam med vsemi Izraelovimi rodovi, ki s skupnostjo ni prišel gor h Gospodu?« Kajti sklenili so veliko prisego glede tistega, ki ne pride gor h Gospodu v Micpo, rekoč: »Ta bo zagotovo usmrčen.«
6 Israelten asopiu Benjamin dingin lunghemna aneiyun hitin aseijun ahi, “Tunin Israel phunglah a khat hi amah thahtai,
Izraelovim otrokom je bilo žal zaradi Benjamina, njihovega brata in rekli so: »Ta dan je iz Izraela iztrebljen en rod.
7 Eihon athimoh mi themkhat dinga hi ajidiu iti ingaito peh diu hitam? Eihon la amaho kichenpi dinga ichanu teu ipehlouhel diu ahi, tia kitepna ineiyu ahitan,” akiti to tauve.
Kako bomo storili zaradi žena za tiste, ki so ostali, glede na to, da smo pri Gospodu prisegli, da jim ne bomo dali izmed svojih hčera za žene?«
8 Amahon aseijun “Pakai anga Mizpah munna ikikhop pet uva chu Israel phung holah a konna koipen ham ahung panglouva chu?” atiuve. Hitichun amahon Jabesh-gilead na kon in koimacha ahungpang poi ti amudoh tauvin ahi.
Rekli so: »Kateri izmed Izraelovih rodov je, ki ni prišel v Micpo h Gospodu?« Glej, iz Jabéš Gileáda ni nihče prišel v tabor k zboru.
9 Ajeh chu amahon mipi hochu asimtoh uleh Jabesh-gilead mi khatcha anapang pon ahi.
Kajti ljudstvo je bilo prešteto in glej, tam ni bilo nobenega prebivalca iz Jabéš Gileáda.
10 Hijeh chun mipi chun amahon galhat cheh sangsom le ni alhengdoh un Jabesh-gilead mite chu numei chapangho geiya gathat dingin asol’un ahi.
Skupnost je tja poslala dvanajst tisoč mož izmed najhrabrejših in jim zapovedala, rekoč: »Pojdite in udarite prebivalce Jabéš Gileáda z ostrino meča, z ženskami in otroki.
11 Amahon aseijun, “Hitia hi naboldiu ahi, pasal ho jouse leh nungah pasal toh lumkhomsa jouse jong nahin suhmang soh keidiu ahi.” Atiuve.
To je stvar, ki jo boste storili: ›Popolnoma boste uničili vsakega moškega in vsako žensko, ki je ležala z moškim.‹«
12 Amahon Jabesh-gilead a chengho lah a chun pasal toh lumkhom khaloulai cheh nungah theng ail ahin mu uvin ama hochu Canaan gam Shiloh mun’ah ahin puilut’un ahi.
Med prebivalci Jabéš Gileáda so našli štiristo mladih devic, ki nobenega moškega niso spoznale z ležanjem s katerimkoli moškim. Privedli so jih v tabor do Šila, ki je v kánaanski deželi.
13 Israel khoppi pumpi chun Rimmon songpia kisel Benjamin mite athimoh ho komma chun chamna thulhut ding mi asol’un ahi.
Celotna skupnost je poslala nekatere, da govorijo Benjaminovim otrokom, ki so bili v Rimónovi skali in da miroljubno kličejo k njim.
14 Hitichun Benjamin mihochu ain munna ahung kileuvin chuleh Jabesh-gilead na akihinghoi numei ail hochu amaho jidingin apeuvin ahi. Ahinla numei hochu amaho abonchauvin achangsoh joupouvin ahi.
Ob tistem času je ponovno prišel Benjamin in izročili so jim žene, ki so jih žive rešili izmed žensk Jabéš Gileáda in vendar jim to ni zadoščalo.
15 Mipi hochu Benjamin dingin ana lunghem lheh jengun ahi, ajeh chu Pakaiyin Benjamin chu Israel phung lah a akeh lhah ahitan ahi.
Ljudstvo se je pokesalo zaradi Benjamina, zato ker je Gospod naredil vrzel v Izraelovih rodovih.
16 Hijeh chun khoppi lamkai hochun, “Benjamin phunga numei hola athigam tan, tua amoh chengho jiding chu iti iholdoh diu hitam?” atiuve.
Potem so starešine skupnosti rekli: »Kako bomo storili glede žena za tiste, ki ostanejo, glede na to, da so ženske uničene iz Benjamina?«
17 “Israel phungkhat hum oh manthah theilou ding ahi. Benjamin phung chu ahung kidodoh thei nading lampi iholdoh diu angaije” atiuve.
Rekli so: » Mora biti dediščina za tiste, ki pobegnejo iz Benjamina, da iz Izraela ne bo uničen rod.«
18 Ahinlah eihon amaho jidinga achanu pipen pen chu Pathen sapset chandinga kihahselna gimneitah inabol’u ahiyeh a chu amaho dinga ichanuteu ipethei pouvin ahi” atiuve.
Vendar jim ne moremo dati žene izmed svojih hčera, kajti Izraelovi otroci so prisegli, rekoč: »Preklet bodi, kdor daje ženo Benjaminu.«
19 Hiche jouchun amahon kumseh a Shiloh munna Pakaija dinga kut kibol jichu ahin geldoh un ahi. Hiche Shiloh hi Lebonah lhanglam, Bethel sahlam Bethel’a konna Shechem’a lamlen solamma um ahi.
Potem so rekli: »Glej, tam je letno Gospodovo praznovanje v Šilu, na kraju, ki je na severni strani Betela, na vzhodni strani glavne ceste, ki gre gor od Betela do Sihema in na vzhodni strani Lebóne.«
20 Amahon numei changlou lai Benjamin mitechu aseipeh un, “Cheuvin lang lengpi leiya khun gakisellun lang,
Zato so Benjaminovim otrokom zapovedali, rekoč: »Pojdite in prežite v zasedi v vinogradih.
21 Shiloh nungah hokhu laam dinga ahung potdoh tenguleh lengpi leiya kon in hunglhaidoh unlang mikhatnin khat cheh gakimat uvin lang Benjamin gam nainlang uvah kipuilut unlang kichenpiuvin,” ati taove.
Glejte in opazujte, če hčere iz Šila pridejo ven, da plešejo v plesih, potem pridite iz vinogradov in zgrabite vsak mož svojo ženo izmed hčera v Šilu in pojdite v Benjaminovo deželo.«
22 Apateu ahilouleh asopiteuvin keiho komma ahung uva kiphinna ahung nei uva ahileh keihon amahojah a, ‘lunghang hih un, amahokhu khoto jouvin, nachanu teu chu phalpeh jengun, keihon Jabesh-gilead kasuh mang uchun ajidiu kamujou peh tapouve, chuleh nangho na nopnatah uva nachanuteu napeh u ahiloujeh in nakitepnau chu nasuhkeh dehpouve tiuving ting anajol lungdamnao vinge,” atiuve.
Zgodilo se bo, da ko pridejo k nam njihovi očetje ali njihovi bratje, da se pritožujejo, jim bomo rekli: »Bodite jim naklonjeni zaradi nas, ker v vojni nismo prihranili vsakemu možu svoje žene, kajti ob tistem času jim jih vi niste dali, tako ste sedaj krivi.«
23 Hitichun Benjamin mitechun aseipeh bangun anabol tauvin, nungah hochu alampet uchun mikhat in khat cheh akimat’un ajidingin akilhoh doh tauvin ahi. Amahon agamlanga akileuvin akhopiu akisemphat un chennan anei taove.
Benjaminovi otroci so tako storili in si vzeli žene, glede na njihovo število izmed tistih, ki so plesale, ki so jih ujeli in odšli ter se vrnili v svojo dediščino in popravili mesta in prebivali v njih.
24 Hiche jouchun Israel mipite jong akipatdoh un ama insungleh aphung dungjuijin ama ama in cheh’a akile taove.
Ob tem času so Izraelovi otroci odšli od tam, vsak mož k svojemu rodu in k svoji družini in odšli so od tam, vsak mož k svoji dediščini.
25 Hichelai khanga chun Israel ten leng ananei pouvin, mipi hochun ama mitvetna dih asah dungjui cheh in ana chon’un ahi.
V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu. Vsak mož je počel to, kar je bilo pravilno v njegovih lastnih očeh.
