Semtilbu 42

1 Hichun Egypt ma anneh anendan chu Jacob in ahe tan, achate jah a asei tai, “Ibola na din chet chut uva kiveto nahiu ham?

Torej ko je Jakob videl, da je bilo v Egiptu žito, je Jakob rekel svojim sinovom: »Zakaj gledate drug drugega?«

2 Keiman thusoh kajan Egypt gam lama chang aum e, hijeh chun nangho cheuvin lang neh ding gacho tauvin, eima ho ikihinso thei nadingu vin,” ati.

Rekel je: »Glejte, slišal sem, da je v Egiptu žito, pojdite tja dol in ga kupite za nas od tod, da bomo lahko živeli in ne umrli.«

3 Hichun Joseph sopite ho mi som neh cho ding in Egypt lama asuh chetauvin ahi.

Jožefovih deset bratov je odšlo dol, da bi v Egiptu nakupili žita.

4 Hinlah Jacob in vang Joseph sopipa Benjamin chu amaho lah a asol tapoi, aman aseiyin, “Keima katiya lheh tai ajole kisuh khah na le boina toh khante,” ati.

Toda Jožefovega brata Benjamina Jakob ni poslal s svojimi brati, kajti rekel je: »Da ga ne bi morda doletela nesreča.«

5 Canaan gam kel hah aum tah jeh chun Israel (Jacob) chate chu Egypt lama anneh hol din mijouse toh ahung lhung khom tauve.

Med temi, ki so prihajali, so prišli Izraelovi sinovi kupovat žito, kajti lakota je bila v kánaanski deželi.

6 Tua hi Joseph chu Egypt gam'a chu gam vaihom ahitan, chule chang john a dinga thanei na jouse Joseph kipe ahi tan, hiche pettah chun asopite ahung lhung tauvin, amaho ahung lhun lhun un, hikoma chun tol'a ama ho abohkhup un akunsoh tauve.

Jožef pa je bil guverner nad deželo in on je bil tisti, ki je prodajal vsemu ljudstvu dežele. In prišli so Jožefovi bratje in se priklonili pred njim s svojimi obrazi k zemlji.

7 Joseph'in asopite chu amuphat in abonchauvin ahe soh keiyin, ahi vang in amaho chu hetphah lou bol in, hutot tah-in ahouvin, chule ajah uva, “Hoiya kona hung na hiuvem ong?” atile amahon jong “Canaan gam'a kon kahiuvin, puhsui dinga hung kahiuve,” atiuvin ahi.

Jožef je zagledal svoje brate in jih prepoznal, toda naredil se jim je tujca in jim surovo govoril in jim rekel: »Od kod prihajate?« Rekli so: »Iz kánaanske dežele, da kupimo hrano.«

8 Joseph in asopiho chu ahet vang'in amahon ahe doh jou pouve.

Jožef je svoje brate prepoznal, oni pa ga niso prepoznali.

9 Hichun Joseph in kum tamtah masang a asopi ho mang ana mat ho chu ahin geldoh in asopi ho koma hitin aseiye, “Nangho hi mipha lou le migucha nahiuve, keima ho gam hi lah mangthei ham ahiloule akihongbit joupouve, tia neihung khol leu ahi,” ati.

Jožef se je spomnil sanj, ki jih je sanjal o njih in jim rekel: »Ogleduhi ste. Prišli ste, da vidite nezavarovanost dežele.«

10 Ahipoi ka Pakai tin ama hon a donbut uvin, “Nasoh teho hi puhsui anneh hol a choh ding joh ka hi bouve.

Rekli so mu: »Ne, moj gospod, temveč so tvoji služabniki prišli kupit hrano.

11 Keiho jouse hi pa khat a hung peng cheh kahi bouve, milung theng ka hiuve, nasoh hohi miphalou kahi pouve!”

Vsi smo sinovi enega moža. Mi smo zvesti možje, tvoji služabniki niso ogleduhi.«

12 Ahin Joseph in a sei kit leuvin, “Ahipoi nangho hi ka gam'u hi gam ong kivaipoh achavaiye tia nei hung khol leu ahi,” ati.

Rekel jim je: »Ne, temveč ste prišli, da vidite nezavarovanost dežele.«

13 Hinlah ama hon a donbut uvin, “nasoh teho hi ucha pasal som le ni kahiuvin, pa khatna hung peng ka hiuvin, Canaan gam'a incheng tuchung hin aneopen pa hi ka paotoh ka hin dalha uvin, chule mi khatpa vang aum tapoi.”

Rekli so: »Tvojih služabnikov je dvanajst bratov, sinovi enega moža v kánaanski deželi in glej, najmlajši je ta dan z našim očetom in enega ni.«

14 Joseph in adonbut in, “Keiman kasei banga nang ho hi michom miphalou na hiuve,” ati.

Jožef pa jim je rekel: »To je to, kar sem vam govoril, « rekoč: »Ogleduhi ste.

15 Hichea hi nangma ho kapatep ding na hiuve, Pharaoh hinlahi sea hiche mun hi nada lhah lou ding'u, chule nasopi pau a lhumpen pa na hinpui kah seuva ati.

S tem boste preizkušeni. Pri faraonovem življenju ne boste šli od tod, razen če ne pride sèm vaš najmlajši brat.

16 Nangho lah a mikhat kisol uvin lang amapa chun na sopi pau chu hinpui henlang, chule adangho se hilaiya na um ding'u, na thusei'u hi dihnam tia ka khol chil ding ahi; amavang hichu ahi loule Pharaoh ahin laisea nang ho hi michom, miphalou kiti chu na hiuve.

Pošljite enega izmed vas in naj gre po vašega brata, vi pa boste zadržani v ječi, da se bodo vaše besede lahko dokazale, če je v vas kaj resnice, ali pa ste, pri faraonovem življenju, zagotovo ogleduhi.«

17 Hichun Joseph in amaho chu abonchauvin songkul'a nithum jen ahen in ahi.

Vse skupaj jih je za tri dni zaprl v ječo.

18 Nithum lhin nin Joseph in aseiyin, “Hiche hi bol uvin nahin thei nading uvin, ajeh chu keiman Pathen ka ging lheh jeng'e ati.

Jožef jim je tretji dan rekel: »Storite to in živite, kajti bojim se Boga.

19 Nangho hi milung theng na hiu leh nangho lah a mikhat hi songkul'a umden uvin lang, ahin adangse se vang ki nungle cheh uvin, na insung mite din chang le mim kipoh un che tauvin ati.

Če ste pravi možje, naj bo eden izmed vas zvezan v hiši vaše ječe, vi pa pojdite, nesite žito za lakoto svojih hiš,

20 Chule na sopi pau alhumpen pachu keima koma nahin pui dingu, na thusei houchu dihnam tia kakhol chil ding ahi. Chule nangho nathi lou dingu,” hiti chun amahon jong akisei chu abol'un ahiye.

toda svojega najmlajšega brata privedite k meni. Tako bodo vaše besede preverjene in ne boste umrli.« In storili so tako.

21 Hichun amaho khat le khat akihou lim un, “Adih tah a sei dinga eiho hi isopi pau Joseph ibolset jeh uva gotna ichan'u ahi tai atiuve. Ajeh chu eihon imusoh kei jun aman ahinkho huhdoh na ding in a taovin, hinlah eihon inahsah pouve, hiche ho jeh a chu tua hi gotna ho hi eiho chunga hung chu ahitai atiuve.

Rekli so drug drugemu: »Mi smo resnično krivi glede svojega brata v tem, [da] smo videli tesnobo njegove duše, ko nas je rotil, pa mu nismo prisluhnili. Zato je nad nas prišla ta tegoba.«

22 Hichun Reuben in amaho chu hitin adonbut in, “Keiman kasei hilou ham, chapang chu imachan bolse hih un, ahin ka thusei nangai pouvin, tua eihon ama thisan man chu isah diu ahitai.”

Ruben jim je odgovoril, rekoč: »Mar vam nisem govoril, rekoč: ›Ne grešite zoper otroka, ‹ pa me niste hoteli poslušati? Zato, glejte, tudi njegova kri je zahtevana.«

23 Ahin amahon Joseph thusei chu ahe doh pouve, ajeh chu amaho ki kah lah a paole apan jeh jal ahi.

Niso pa vedeli, da jih je Jožef razumel, kajti govoril jim je po tolmaču.

24 Hinlah Joseph a kihei doh in achom lang angan akap tai, ahin ama ahung kinung hei kitin avel in amaho jah thei dingin ahoulim in, hichun amaho lah a Simeon chu alheng doh in amaho mitmu tah in akan tup tai.

Obrnil se je okoli, proč od njih in zajokal. In ponovno se je vrnil k njim, se posvetoval z njimi in od njih vzel Simeona ter ga zvezal pred njihovimi očmi.

25 Hichun Joseph in thu apen, amaho dipsunga chun chang khum peh uvin, chule sum ho jong chu ama ama dipsunga nung hetpeh un, chule lampia aneh dingu jong gonpeh uvin hiti chun amaho din thil gontup in aumtai.

Potem je Jožef zapovedal, da naj njihove vreče napolnijo z žitom in denar vsakega povrnejo v njegovo vrečo in jim dajo preskrbo z živežem za na pot. In tako so jim storili.

26 Hichun asopi hon sangan chung a chun nehding chang chu ahengdoh un a inlamu ahin jon tauve.

Svoje osle so natovorili z žitom in odpotovali od tam.

27 Ahin jan na akingah naova amaho lah a mikhat pa chun sangan an neh peh ding agotan adipsung chu agah hon doh le adip sunga sum dangka chu ahin mudoh tan ahi.

Ko pa je eden izmed njih odprl svojo vrečo, da da svojemu oslu krmo v gostišču, je odkril svoj denar, kajti, glej, ta je bil v ustju njegove vreče.

28 Veuvin tin asopiho jah a aseiyin, “Kasum hohi ka dipsunga eiki nungkoi peh kit tai,” hichun amaho chu alungu alhadeh tauvin kithing pum pum in khat le khat akihou khom un, “Pathen in ipi eito sah u hi tante atiuve.”

Svojim bratom je rekel: »Moj denar je povrnjen in glejte, ta je celo v moji vreči.« Njihovo srce jim je omagalo in bili so prestrašeni, rekoč drug drugemu: »Kaj je to, kar nam je storil Bog?«

29 Hichun amahon apao Jacob heng Canaan gamsung ahung lhung kit tauvin, hichun ama hon Jacob koma thil ahinto hou chu aseipeh un, hitin aseiyui.

Prišli so k svojemu očetu Jakobu v kánaansko deželo in mu povedali vse, kar se jim je pripetilo, rekoč:

30 “Gamneipa chun hiti hin aw sangtah in keiho jah din asam in, chule keiho hi miphalou gamsunga thilse bol ding in eigingmo un ahi.

»Mož, ki je gospodar dežele, nam je surovo govoril in nas prijel za ogleduhe dežele.

31 Hinlah keihon amapa chu ka donbut un, keiho hi milung theng miki tah ka hi bouve ka tiuvin, chule keiho miphaloute ka hipouve.

Mi pa smo mu rekli: ›Mi smo pravični možje, mi nismo ogleduhi.

32 Chule keima hohi ucha sopi som le ni solam a hung kon ka hiuvin, Pakhat in eihin'u ahin, mikhat vang ahing tapon chule aneo pen pa vang tuhin ka pao toh Canaan gamsunga ka hin dalha uve.

Nas je dvanajst bratov, sinov našega očeta. Enega ni, najmlajši pa je ta dan z našim očetom v kánaanski deželi.‹«

33 Hichun gamsung a lamkai pipu pa chun hitin eisei peh uve, nangma ho hi hitia ka bol ding mipha milung theng nahiu kahet doh nadin, nangho lah a khat ki dalhau vin, chule adanghon an neh ding chang le mim pouvin lang na inkote kom lang nung che tauvin.

Mož, gospodar dežele, pa nam je rekel: »S tem bom spoznal, da ste pravični možje. Enega izmed svojih bratov pustite tukaj z menoj in vzemite hrano za lakoto svojih družin in odidite.

34 Hinlah na sopipau alhumpen pachu ka henga na hin puilut tei ding'u ahi ati, chule keiman hiche jou teng chule nang hohi mipha midih tah nahiu, michom le mikhol na hi pouve tichu kahet chet ding ahitai. Hiche teng chule nasopi pau chu kanung peh kit diu chule nanghon boina umlouva navah sel a an jong nakihol theiyu ahi,” ati.

Svojega najmlajšega brata pa privedite k meni. Potem bom vedel, da niste ogleduhi, temveč, da ste pravični možje. Tako vam bom osvobodil vašega brata, vi pa boste preprodajali v deželi.«

35 Adip'u chu alhei lha uvin ahile vetan amitakip in asum chun cheh chu ama ama dip sung cheh a ana umsoh keiyin; ama hon jong apaovin jong a sumchun chengseu chu amudoh phat uvin akihot lhul gam tauve.

Pripetilo se je, ko so izpraznili svoje vreče, glej, da je bil sveženj denarja vsakega človeka v njegovi vreči. Ko so tako oni, kakor njihov oče, zagledali svežnje denarja, so bili prestrašeni.

36 Jacob chu tijatah'in ahoulim in, “Nangho hin ka chate ho neiguh mang peh cheh dingu ahi tai, Joseph jong aum ta pon, Simeon jong aum ta pon, chule tua nang hon Benjamin jong nei puimang peh kigo kit'un, na thil bol jouseu hi keima douna jeng ahi tai!”

Njihov oče Jakob jim je rekel: »Oropali ste me mojih otrok. Jožefa ni in Simeona ni in proč hočete odvesti [še] Benjamina. Vse te stvari so zoper mene.«

37 Hichun Reuben in apa Jacob chu a donbut in, “Benjamin chu ka hin nungpui louleh ka chate ni hi na deidei nalo thei ahitai, chule keiman Benjamin na ding in mopo nang kate ati, chule thonlouva kahin nungpui kit teitei ding ahi,” ati.

Ruben je spregovoril svojemu očetu: »Moja dva sinova ubij, če ga ne privedem k tebi. Izroči ga v mojo roko, jaz pa ga bom ponovno privedel k tebi.«

38 Ahin Jacob in a donbut in, “Ka chapa chu nangma toh chelou ding ahi, ajeh chu aupa Joseph jong athi tan, tua kanei ka lungmonpi ama bou ahi tai; ijem tin lamkim lang nagei tengu le lamkah lah a toset tohkha ta hen lang hile kasam kan nung jenga jong lunghema thikhol khul a neilhoh lut pai tah bah dingu ahibouve,” ati. (Sheol h7585)

Rekel je: »Moj sin ne bo šel dol s teboj, kajti njegov brat je mrtev, on pa je ostal sam. Če ga po poti, na katero greste, zadene nesreča, potem boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba.« (Sheol h7585)