Ezra 4
1 Judah leh Benjamin te melmaten, mikhutna sohchang hochu ahung kinungle uvin Israel Pathen Pakai Houin chu asapha taove tithu ajataovin ahi.
Torej, ko so Judovi in Benjaminovi nasprotniki slišali, da so otroci iz ujetništva gradili tempelj Gospodu, Izraelovemu Bogu,
2 Hijeh chun Zerubbabel leh lamkai dangho chu akimu piuvin hiti hin aseijun ahi, “Na Pathen hounao houin chu sakhommu hitin keihon jong houvung kate. Keihon jong Assyria lengpa Esarhaddon in hilaiya hi eihin puilut uva pat’a ama kom ahi kilhaina kahin bollu ahitai,” atiuve.
so potem prišli k Zerubabélu in k vodjem očetov ter jim rekli: »Naj gradimo z vami, kajti iščemo vašega Boga, kakor ga iščete vi. Darujemo mu od dni asirskega kralja Asarhadóna, ki nas je privedel sèm gor.«
3 Ahinlah Zerubbabel, Jeshua chuleh Israelte lamkai danghon hiti i nana donbut un ahi, “Nanghon hichea hin chan nanei pouve, chule Persia lengpa Cyrus in eithupeh bang bang uva hiche Israel Pathen Pakai houin hi keihon bou kasahdiu ahi,” atieh tauve.
Toda Zerubabél, Ješúa in drugi izmed vodij Izraelovih očetov, so jim rekli: »Ničesar nimate z nami, da gradite hišo našemu Bogu, temveč bomo mi sami gradili Gospodu, Izraelovemu Bogu, kakor nam je zapovedal perzijski kralj Kir.«
4 Hijouchun hiche munna ana chengho chun, Judah mipi teho chu anatoh nauva kichat sah a sah dasah tei dingin anagong’un ahi.
Potem je ljudstvo dežele slabilo roke Judovega ljudstva in jim oteževalo gradnjo
5 Amahon sumguh in mi ana thalah un, amahon anatoh ban’u suhboisah din asemdoh taove. Hitobanga amisuhmo gotnao natoh chu Persia lengpa Cyrus vaihop sungsese leh Persia lengpa Darius in laltouna ahinlo changei chun anachelha nalaiyin ahi.
in zoper njih so najeli svetovalce, da onemogočajo njihov namen vse dni perzijskega kralja Kira, celo do kraljevanja perzijskega kralja Dareja.
6 Kum phabep jou Xerxes in lengvai ahin hop phat in Judate melmaten Jerusalem’a Judah mipite dounan lekha ana thotnun ahi.
In v kraljevanju Ahasvérja, na začetku njegovega kraljevanja, so mu napisali obtožbo zoper prebivalce Juda in Jeruzalema.
7 Khonungin Persia lengpa Artaxerxes vaihom laijin Judah melmaten Bishlam le Mithredath chujongleh Tabeel lamkainan Judah te dounan lengpa Artaxerxes chu Aramaic paovin lekha ana thot’un hichu lengpa dingin analedoh peh un ahi.
V dneh Artakserksa so Bišlám, Mitridát, Tabeél in ostali njihovi družabniki, pisali Artakserksu, kralju Perzije. Pisanje pisma je bilo napisano v sirskem jeziku in pojasnjeno v sirskem jeziku.
8 Gamvaipo Rehum leh Shimshai thutanna'a lekhajih pan Jerusalem’a thil umdan chu lengpa Artaxerxes hetsah dingin lekha ana thot lhonin ahi.
Kancler Rehúm in pisar Šimšáj sta kralju Artakserksu napisala pismo zoper Jeruzalem na ta način.
9 Rehum leh Shimshai chun aloi agolho jouse thalhengin jana lomtah apelhonin ahi. Aloi agol houchu thutan vaihom ho amuna um lamkaiho chuleh Tarpel, Persian ho, Babylonho, Erech le Susa (hichu Ellam ahi) mipi teho jouse chu ahiuve.
Potem so napisali kancler Rehúm, pisar Šimšáj in ostali njegovi družabniki, Dinaji, Afarsatkaji, Tarpelaji, Afarsaji, Arkovci, Babilonci, Susančani, Dehaji in Elámci,
10 Chuleh milen leh mithupi Ashurbanipal tin ahin toldoh Samaria gamsung leh avel gamkol sese lhumlam Euphrates vadung geija chengho thalhengin jana kahin peuve atiuve.
in preostanek narodov, ki jih je veliki in plemeniti Asenapár privedel čez in nastanil v mestih Samarije in preostanek, ki so na tej strani reke in itd.
11 Hichehi alekhathot’u thuchemg hochu hiche hohi ahi: “Lengpa Artaxarxes hiche lekhahi nanoija acho chaga dihtah lhumlam Euphrates vadunga chenghoa kon ahi.
To je prepis pisma, ki so ga poslali k njemu, torej kralju Artakserksu: ›Tvoji služabniki, ljudje na tej strani reke itd.
12 “Lengpan nahet louva khoh chu Babylon akonna hung kile Judate chu Jerusalem munnah achengun hiche khopi phalou tah galbol nomjengho chenna Jerusalem chu asapha taovin ahi. Amahon aleibul chu atungdoh taovin abaang jong ahin jovah diu ahitai.
To bodi znano kralju, da Judje, ki so od tebe prišli k nam v Jeruzalem, gradijo uporno in slabo mesto in postavili so njegove zidove in povezali temelje.
13 Chuleh lengpan nahet louva khoh chu hiche khopi hi ahin sahphat kit uva abaang jonghi ahin chaiteng uleh hiche Judate hin nang komma apeh dingdollu kai jatchom chomho chu ahin peh nomlou ding nang dinga phaloutah mite hung hidiu ahi.”
To bodi sedaj znano kralju, da če bo to mesto zgrajeno in zidovi ponovno postavljeni, potem ne bodo plačevali pristojbine, davka in carine in tako boš oškodoval prihodke kraljev.
14 “Keihohi nang khochaga dihtah kahiyeh un hitobanga hi min jaloutah a nahin boldiu hi kadeilou jeh uva hiche thuhi nangma jong nahet ding kadei jeh uva hiche lekha kahin thotnu ahi.
Torej ker imamo vzdrževanje od kraljeve palače in to ni primerno za nas, da vidimo kraljevo nečast, smo zato poslali in potrdili kralju,
15 Lengpan jong napu napate leng chan laiya thusimbu chu pha tahin kholtoh lechun tumasanga hiche khopi hi gal lungthim pojing mi ahiuve ti namudoh teiding ahi. Atah bah in hiche khopi hin achunga vaihomte douna a gal anasat jeh uva, hiche khopi hi ana kisubeisa ahidan namudoh ding ahi.
da bo lahko narejena preiskava v knjigi zapisov tvojih očetov. Tako boš našel v knjigi zapisov in spoznal, da je to mesto uporno mesto in škodljivo za kralje in province in da so snovali vstaje znotraj davnih časov, zaradi katerega razloga je bilo to mesto uničeno.
16 Keihon lengpa nangma kom’a kahin hetsah nom pentah uchu ahileh, amahon hiche khopihi ahin semphat uva abang jonghi ahin semchai tenguleh lhumlam Euphrates vadung gam kolsunghi nanga kona mangthah teiding’u ahi.” Atiuvin ahi.
Potrjujemo kralju, da če bo to mesto ponovno zgrajeno in njegovi zidovi postavljeni, to pomeni, da ne boš imel nobenega deleža na tej strani reke.‹
17 Hichun lengpa Artaxerxas in hiche thuhi ana le thotnin ahi: “Gamvaipo Rehum, thutanna lekha jeh Shimshai chuleh Samaria leh lhumlam Euphrates vadung gamkol sunga chengho jouse salam kahin bol uve.
Potem je kralj poslal odgovor kanclerju Rehúmu, pisarju Šimšáju in ostalim njegovim družabnikom, ki prebivajo v Samariji in k drugim preko reke: ›Mir itd.
18 “Neihin thot u lekhathot chu akiledoh in kahet theidin eikiseipeh in ahi.
Pismo, ki ste nam ga poslali, je bilo razločno prebrano pred menoj.
19 Keiman lekha ana kijihlut hochu kakhol chil sah in ahileh Jerusalem in achunga vaihom ho dounan gal anabol jingui tihi akimudoh in ahi. Tahbeh in amahohi galbolna hinkho chepi ana hijengun ahi!
Zapovedal sem in narejena je bila preiskava in najdeno je, da je to mesto od starih časov snovalo upor zoper kralje in da sta v njem narejena vstaja in upor.
20 Lhumlam Euphrates vadung kol gamsunga chu leng hattah tah noija anaum ma, kai jatchom analahnao ahi ti akimudoh in ahi.
Mogočni kralji so bili tudi nad Jeruzalemom, ki je vladal nad vsemi deželami onkraj reke in njim so plačevali pristojbino, davek in carino.
21 Hijeh chun hiche mite natoh hi angah nadiuvin thu anapetan. Keiman thupeh kicheh tah kahin peh tilouvin hiche khopi chu kisapha theilou ding ahitai.
Izdajte sedaj zapoved, da ti možje prenehajo in da to mesto ne bo zgrajeno, dokler od mene ne bo izdana druga zapoved.
22 Hiche thuhi nahsah mon anabol hih in, tu khonungleh lengpa chunga thil phalou ahung umdoh louna dingin chingtheitah in na anatongin,” tin ana lethot in ahi.
Pazite sedaj, da vam to ne spodleti. Zakaj bi škoda rasla na škodo kraljev?‹
23 Hiche lekhathot hi Artaxerxes lengpa a akonna Rehum leh Shimshai chuleh atoh khompi hokom ahunglhun phat’in amaho Jerusalem ah alhailut loichal jengun ahi. Hiti chun athaneinao apodoh un anatoh uchu asutang taovin ahi.
Torej ko je bil prepis Artakserksovega pisma prebran pred Rehúmom, pisarjem Šimšájem in njihovimi družabniki, so v naglici odšli gor v Jeruzalem k Judom in jih s silo in močjo pripravili, da odnehajo.
24 Hiti chun Jerusalem ma Pathen houin dinga nakitong chu atang tan ahi, chuleh Persia lengpa Darius vaipoh akum ni channa ahunglhun tokah sen hiti chun anatang dentan ahi.
Potem je prenehalo delo Božje hiše, ki je v Jeruzalemu. Tako je prenehalo do drugega leta kraljevanja perzijskega kralja Dareja.
