2 Samuel 3

1 Hichu Saul dia kitah tah a pang hole David dia kitah tah a pang ho kikah a sotpi kidouna anaum akipat na ahi. hitichun phat ahungchal chal in David chu ahung hat cheh cheh in, ahin Saul’s thanei na vang chu ahung kem suh cheh cheh tan ahi.

Torej tam je bila dolga vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, toda David je postajal močnejši in močnejši, Savlova hiša pa je postajala šibkejša in šibkejša.

2 Hichun David in Hebron khopi ah chapa phabep ahingin ahi: apeng masapenpa chu ahileh Amnon ahin amahi Jezreel mi ahinoam in ahinpeh ahi.

Davidu so se v Hebrónu rodili sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnón; od Jezreélke Ahinóam;

3 Chule anichan na chapa chu Daniel ahin amahi Carmel khoa Nabal inneipi meithai nu toh ahin lhon ahi. chule athum chan na chu Absalom ahin, Geshur lengpa, Tamai chanu Maacah in ahinpeh ahi.

in njegov drugi Kiláb od Abigájile, žene Karmelčana Nabála in tretji Absalom, sin Maáhe, hčere gešurskega kralja Talmája;

4 Ali channa chu Adonijah ahin, anu minchu Haggith ahi. chule anga channa chu Abital in ahin Shephatiah ahi.

in četrti Adoníja, Hagítin sin; in peti Šefatjá, sin Abitále;

5 Chule agup channa chu Ithream ahin, David’s jinu Eglah hin ahi. chapa hichengsehi David in Hebron munna ahin hochu ahi.

in šesti Jitreám od Davidove žene Egle. Ti so bili rojeni Davidu v Hebrónu.

6 David insung le Saul insung mite kah a kidouna aumjing laichun, Abner chu Saul insung mite adin lamkai thahattah ahung hitan ahi.

Pripetilo se je, medtem ko je bila vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, da je Abnêr sebe naredil močnega za Savlovo hišo.

7 Nikhat chu ahitin ahi Saul’s chapa Ishbosheth chun Abner chu apa thaikemnu Rizpah kiti Aiah chanu toh chun lumkhom danin angoh tan ahi.

Savel je imel priležnico, ki ji je bilo ime Ricpa, Ajájeva hči in Iš Bošet je rekel Abnêrju: »Zakaj si odšel k priležnici mojega očeta?«

8 Hichun Abner chu alungsou lheh jengin, “keimahi Judah te uicha bonga hitia pehlele ding kahim?” tin apeng jah jing tan ahi. “Keiman ijakai napa Saul, a insung mite chule aloile gol ho dia kaboldoh jouva nangho jeng jong David khut a kapeh doh lou nahiu vin, nangman hiche numeinu chungchanga kathemmo nading nahol, hiche hiham kachan ding chu? Ati.

Potem je bil Abnêr zelo ogorčen zaradi besed Iš Bošeta in je rekel: » Mar sem pasja glava, ko ta dan zoper Juda izkazujem prijaznost hiši tvojega očeta Savla, njegovim bratom in njegovim prijateljem in te nisem izročil v Davidovo roko, da me danes obsojaš s krivdo glede te ženske?

9 Pakaiyin athu teppih chu David in amolso jou nadia keiman imacha a kakithopi lou poupouleh Pathen in keima eibolgim henlang eithat jeng hen!

Tako stori Bog Abnêrju in še več, razen če, kakor je Gospod prisegel Davidu, celo tako jaz storim njemu,

10 Keima kachi ding Saul’s lenggam chu kalah a David khut a kapeh ding ahi. chule keiman David laltouna Israel le Judah mite chunga katundoh ding hichu sahlam Dan a pat lhanglam Beersheba gei hiding ahi.

da se kraljestvo prestavi od Savlove hiše in da postavi Davidov prestol čez Izraela in čez Juda, od Dana, celo do Beeršébe.«

11 Hichun Ishbosheth jong chun thudang aseibe tapon ahi ajeh chu Abner in epi ahinbol ding chu akichat ahi.

In ni mogel Abnêrju ponovno odgovoriti besede, ker se ga je bal.

12 Chuin Abner injong sottol le hochu David kom asolin hitin aseisah tai, “gamsung pumpihi nanga hilou ham? Hijeh chun keima toh kitepna sem in, chuti leh keiman Israel mipi jouse hi nangmatoh apankhom nathei diuva kahin kithopi ding nahi, ati.

Abnêr pa je v svojem imenu poslal poslance k Davidu, rekoč: »Čigava je ta dežela?« Rekoč tudi: »Skleni zavezo z menoj in glej, moja roka bo s teboj, da k tebi privedem ves Izrael.«

13 Chuin David in adonbut in, “aphai,” Ahin kajinu Michal, Saul’s chanu chu nahung teng nahin lepui louleh nangma toh kihaolim na kaneilou ding ahi, ati.

Rekel je: »Dobro. Jaz bom sklenil zavezo s teboj, toda od tebe zahtevam eno stvar, to je: ›Ne boš videl mojega obraza, razen če mi najprej ne pripelješ Savlove hčere Mihále, ko prideš, da vidiš moj obraz.‹«

14 Hiti chun David in hiche thuhi Saul chapa Ishbosheth chu athot tan ahi: “kajinu Michal chu neihin lepih in, ajeh chu keiman amahi Philistines mijakhat hinkho toh kahin kipuitha ahi.” tin aseitai.

David je poslal poslance k Savlovemu sinu Iš Bošetu, rekoč: »Izroči mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo zaročil za sto prednjih kožic Filistejcev.«

15 Hijeh chun Ishbosheth injong Michal chu ajipa Palti, Liash chapa akon chun agapuidoh tan ahi.

Iš Bošet je poslal in jo vzel od njenega soproga, torej od Lajiševega sina Paltíela.

16 Hitichun Paltin jong amanu nung chu Bahurim lamchan kap pumpum in ahinjui peh in, hichun Abner in aja ah, “inlam kinung letan!” ati. Chuin Palti jong inlam akinung le tan ahi.

Njen soprog je odšel skupaj z njo, jokajoč za njo, do Bahuríma. Potem mu je Abnêr rekel: »Pojdi, vrni se.« In se je vrnil.

17 Hitichun Abner’in Israel upa ho chu akihaolim pin, hitin aseipih tai, “nang hon phatkhat lai a David chu naleng diuva nana dei u hilou ham?”

Abnêr je imel pogovor z Izraelovimi starešinami, rekoč: »V preteklih časih ste iskali za Davidom, da bi bil kralj nad vami.

18 Hijeh chun tuhi aphat ahitai! Ajeh chu Pakaiyin hitin aseiye, “keiman David hi kami Israel te Philistines te khut leh agalmiteu dang jouse akon huhdoh dia kalhen ahitai.”tin.

Sedaj torej to storite, kajti Gospod je govoril o Davidu, rekoč: ›Po roki svojega služabnika Davida bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz roke Filistejcev in iz roke vseh njihovih sovražnikov.‹«

19 Chuin Abner in Benjamin mite kom injong agasei kit in, chujouvin Israel mite jouse le, Benjamin miten jong David kithopi ding anupna thu'u gasei din Hebron lam jonin achi tan ahi.

Abnêr je govoril tudi na ušesa Benjamina in Abnêr je odšel, da govori tudi na Davidova ušesa v Hebrónu. Vse to se je zdelo dobro Izraelu in to se je zdelo dobro celotni Benjaminovi hiši.

20 Chuin Abner le amite mi somni Hebron alhun uchun, David in golvah loupi tah abolpin ahi.

Tako je Abnêr prišel k Davidu v Hebrón in z njim dvajset mož. David je naredil zabavo za Abnêrja in može, ki so bili z njim.

21 Chujou vin Abner in David kom chun aseiyin, “keima chengting kapu lengpa tosot din Israel mipi jouse gakhom ingting chule amaho leng nahi thei nadin amahon nangma toh kitep na khat sem untin chule nangman amaho jouse chungah nangma lungdei bang tah in vaihom tan,” Ati. Hiti chun David in Abner chu asol tan ahile amapa jong lungmong tah in achitan ahi.

Abnêr je rekel Davidu: »Vstal bom in šel in ves Izrael bom zbral k svojemu gospodu kralju, da bodo lahko s teboj sklenili zavezo in da boš lahko kraljeval nad vsem, kar si tvoje srce želi.« David je poslal Abnêrja proč in ta je odšel v miru.

22 Ahinlah David in Abner lungmong tah a asoldoh jou chat chun, Joab le David’s sepai themkhat hochu michom a achi naova kon thil tampi toh ahungkile tha taovin ahi.

Glej, Davidovi služabniki in Joáb so prišli iz zasledovanja krdela in s seboj prinesli velik plen, toda Abnêr ni bil z Davidom v Hebrónu, kajti poslal ga je proč in ta je odšel v miru.

23 Chuin Joab ahung lhunlhun chun, mihon aseipih un Abner chun injo chat chun Lengpa ahungvil in chule ama lungmong tah in akisol doh tai atiu vin ahi.

Ko so prišli Joáb in vsa vojska, ki je bila z njim, so Joábu povedali, rekoč: »Nerov sin Abnêr je prišel h kralju in ta ga je poslal proč in je odšel v miru.«

24 Chujou vin Joab jong lengpa kom alhaijelin ngehna aganei tan ahi, “nangman epi nabol hitam? epi nabol na a nangman Abner chu lungmong tah a nasol doh jeng hitam? ati.

Potem je Joáb prišel h kralju in rekel: »Kaj si storil? Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj je to, da si ga poslal proč in je on popolnoma izginil?

25 Nangman kichenin nahenai ama chu nangma umchan kholtoh ding le nathilbol jouse kholtoh dinga hung ahi chu!” ati.

Ti poznaš Nerovega sina Abnêrja, da je prišel, da te zavede in da spozna tvoja odhajanja in tvoja prihajanja in da spozna vse, kar delaš.«

26 Chujou vin Joab’in David chu adalhan asot tolle hochun Abner agamet uva ahin lepui diuvin asol tan ahi. chuin amahon Abner chu Sirah twikul akon ahin lepui un ahi, ahin David in thil umchan emacha ahepoi.

Ko je Joáb prišel od Davida, je za Abnêrjem poslal poslance, ki so ga ponovno privedli od vodnjaka Sire. Toda David tega ni vedel.

27 Chuin Abner Hebron ahung le lhun tan, hichun Joab’in amachu kelkot phung lamah achanga kihaolimpi ding bang in apuidoh tan ahi. hinlah Abner chun asopipa Asahel phulah nan a oipoh laitah chu asutpih in athat tan ahi.

Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón, ga je Joáb vzel na stran, v velika vrata, da bi tiho govoril z njim in ga tam udaril pod petim rebrom, da je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla.

28 Hitabang thilsoh David in ajahdoh phat chun, hitin thuphon aneitai, “Pakai minna kakitep ahi Ner chapa Abner chungchang thua hi keima le kalenggam eitih a mona neilou kahiuve ati.

Potem ko je David to slišal, je rekel: »Jaz in moje kraljestvo sva brez krivde pred Gospodom na veke pred krvjo Nerovega sina Abnêrja.

29 Joab le a insung mite jouse themmo changah ahitai. Chule Joab insung mite akon hitabong gaosap na, thisan a long damlouna, tiphah, tenggol kiphu a lamjotna, chemjam a thina chule anneh lhah sam nahohi akhang khang uvin umjing hen.

Ta naj počiva na Joábovi glavi in na vsej hiši njegovega očeta in naj iz Joábove hiše ne zmanjka tistega, ki ima izliv ali je gobavec ali se naslanja na palico ali pada na meč ali mu primanjkuje kruha.«

30 Hiti chun Joab le asopipa Abishai in Abner chu athat lhon tan ahi ajeh chu Abner in asopipa lhon Asahel Gibeon galmun na atha jeh ahi.

Tako sta Joáb in njegov brat Abišáj umorila Abnêrja, ker je ubil njunega brata Asaéla v bitki pri Gibeónu.

31 Chuin David in Joab le aumkhompi hocheng kom achun hitin aseiye, “napon jouseu bot eh unlang khaodip pon jeng kivon un chule Abner adin lunghemmun ati. Chuin leng David amatah jong vuinalam a chi miho nung chu ajuitan ahi.

David je rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Pretrgajte svoja oblačila in se opašite z vrečevino in žalujte pred Abnêrjem.« In sam kralj David je sledil mrtvaškemu odru.

32 Hiti chun Abner chu Hebron munna avui taovin, chule lengpa le mipi jouse chu Abner lhan chungah chun akap tao vin ahi.

Abnêrja so pokopali v Hebrónu. Kralj je povzdignil svoj glas in jokal nad Abnêrjevim grobom in vse ljudstvo je jokalo.

33 Chuin lengpan Abner dingin hiche mithila hi asai: “Abner chu mingol thi a thiding hitam?

Kralj je žaloval nad Abnêrjem in rekel: »Je Abnêr umrl, kakor umira bedak?

34 Nakhut tenila akikan pon; nakeng tenila akisompon. Migilouho kitha bangin nangma naki that tai” atin ahileh, mipi jouse chu Abner adin akapkit uvin ahi.

Tvoje roke niso bile zvezane niti tvoja stopala, vklenjena v okove. Kakor mož pada pred zlobneži, tako padaš ti.« In vse ljudstvo je ponovno jokalo nad njim.

35 Hiche Abner thi nikho chun nehding jouse David adatan hinlah mipi jouse chu ataovin netei in atiuve. Hinlah David in kitepna asem in, hitin aseiye, “keiman nilhum masanga epi hijong leh kaneh poupouleh Pathen’in isugim henlang tha jong ithat jeng hen, ati.

Ko je vse ljudstvo prišlo, da povzročijo Davidu, da jé hrano, medtem ko je bil še dan, je David prisegel, rekoč: »Tako naj mi Bog stori in še več, če okusim kruh ali karkoli drugega, dokler sonce ne zaide.«

36 Hichun mipiho chu alunglhai shah lheh taovin ahi. chule ahimongin, lengpa thilbol jouse chun amaho alunglhai sah un ahi.

Vse ljudstvo je to opazilo in to jim je ugajalo, kakor karkoli je kralj storil, je vsemu ljudstvu ugajalo.

37 Hitichun Abner’s kithana chung changa David in pan alahlou dan Judah a um mijouse le Israel mite jousen ahethem taovin ahi.

Kajti vse ljudstvo in ves Izrael je ta dan razumelo, da to ni bilo od kralja, da umori Nerovega sina Abnêrja.

38 Chuin leng David in a sepai lamkai ho kom chun aseiyin, “tunia Israel sunga lamkai jaumtah khat alhuh hi geldoh lou nahiu ham?

Kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali ne veste, da je ta dan tukaj v Izraelu padel princ in velik mož?

39 chule keima hi lengdia thao kinusa hijeng jong leng, Zeruiah chapateni – Joab le Abishai hi keiman kathunoi a kakoidin ahatbehset lhonin ahi. hijeh chun Pakaiyin migiloupa chu athilpha lou bol dung jui in lethuh tahen,” ati.

Jaz sem ta dan šibek, čeprav maziljen kralj in ti možje, Cerújini sinovi, so pretežki zame. Gospod bo hudodelca nagradil glede na njegovo zlobnost.«