2 Lengte 25
1 Hiti chun Zedekiah lengvai ahom kal kum ko alhin kum, lha som na, chuche lha, nisom lhin nin Babylon lengpa Nebuchadnezzer in asepai jouse ahin puijin Jerusalem khopi chu ahin bulutan ahi. Amahon khopi chu aum’uvin pal akai khum tauvin ahi.
V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, na deseti dan meseca se je pripetilo, da je prišel babilonski kralj Nebukadnezar, on in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in so se utaborili zoper njega in vsenaokrog so zoper njega zgradili bojne stolpe.
2 Zekediah lengpa lengvai ahom kal kum somle khat alhin in, Jerusalem chu galmi ten aumkhum tan ahi.
In mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja.
3 Lha li lhinna, niko lhin nin khopi sunga neh ding akilhasam tan, kel ahahsa behseh tan, anneh twidon ding akinehchai gam tauvin kel athohpan tauvin ahi.
Na deveti dan četrtega meseca je lakota prevladala v mestu in tam ni bilo kruha za ljudstvo dežele.
4 Hijou chun khopi pal chu themkhat avutbang’un, chule sepai ho jouse chu ajam gam tauvin ahi. Ajeh chu khopi chu Babylon ten aumkhum chahkheh chule jankhovah hella achanlhih jeng vangun, pal le pal kikah a lengpa honleiya chun ajamdoh tauve. Amaho chu Arabah lang jonin ache tauvin ahi.
Mesto je bilo predrto in vsi bojevniki so ponoči zbežali po poti velikih vrat med dvema zidovoma, kar je ob kraljevem vrtu (Kaldejci so bili zoper mesto vsenaokoli) in kralj je odšel po poti proti ravnini.
5 Ahinlah Babylon sepaihon lengpa chu adellun Jericho phaicham’a chun aman tauve, ajeh chu asepaiten adalhah uva kithecheh gam'a ahitauve.
Kaldejska vojska je zasledovala kralja in ga dohitela na ravninah Jerihe in vsa njegova vojska se je razbežala proč od njega.
6 Amahon Riblah kho muna Babylon lengpa kom alhut tauvin, hilai munah chun Zedekiah lengpa chu achungthu atan tauvin ahi.
Tako so vzeli kralja in ga privedli gor k babilonskemu kralju v Riblo in nad njim izrekli sodbo.
7 Amahon achateu atha peh uchu avetsah’un ahi. Hijou chun amit akaldoh peh’un sum-eng khaoguija akan un Babylon lang’ah akai tauvin ahi.
Pred njegovimi očmi so usmrtili Sedekíjeve sinove in Sedekíju iztaknili oči, ga zvezali z okovi iz brona in ga odvedli v Babilon.
8 Nebuchadnezzer lengpa lengchan kal kum somle ko lhin kum, lha nga lhin na, chuche lha, ni sagi lhin nin, Babylon lengpa sepai pipui chuleh leng vesui lah’a lamkaipa Nebuzaradan chu Jerusalem ahung lhung atan ahi.
V petem mesecu, na sedmi dan meseca, kar je devetnajsto leto babilonskega kralja Nebukadnezarja, je prišel Nebuzaradán, poveljnik straže, služabnik babilonskega kralja, do Jeruzalema.
9 Hichun aman Pakai houin, leng inpi chuleh Jerusalem a in jouse ahal lhan chuleh khopi sunga insang aphadom jouse jong asuse gam tan ahi.
Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo, vse jeruzalemske hiše in hišo vsakega velikega človeka je požgal z ognjem.
10 Chujongle aman Babylon sepai hojouse chu Jerusalem pal ho avohlhuh sah in, ajet avaija umjouse jong asuhset sah sohkeijin ahi.
In vsa vojska Kaldejcev, ki je bila s poveljnikom straže, je naokoli porušila jeruzalemske zidove.
11 Babylon lengpa tahsa vesuija pang ho lamkaipa Nebuzaradan chun, Jerusalem khopi sunga ana kidalha mipi amoh chengse, Babylon lengpa lang’a ana pang chengse chutoh mipi ahon jamah amoh chengse chu sohchang dingin ahin toldoh tauvin ahi.
Torej ostanek ljudstva, ki so ostali v mestu in ubežnike, ki so s preostankom množice pobegnili proč k babilonskemu kralju, je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč.
12 Hichea hin Sepai lamkaipa hin mipi holah’a avaichapen hochu lengpilei leh lou lhou dingin adalhan ahi.
Toda poveljnik straže je pustil revne iz dežele, da bi bili obrezovalci trte in poljedelci.
13 Pakai houin maiya sum-eng khom kiphut holeh Pakai houin sunga sumeng twikonglen atunna sum-enga kisem chengse jong chu Babylon sepaiten avo chipdellun, sum-eng chengse chu Babylon lamah akipoh atove.
Bronasta stebra, ki sta bila v Gospodovi hiši, podstavke in bronasto morje, ki je bilo v Gospodovi hiši, so Kaldejci razbili na koščke in bron od tega odnesli v Babilon.
14 Chujongle Babylon mite chun bel jouseu le tupheng jouse jong, chaiche ho ahin gim namtui hal namna lhengho ahin, houin kin bolna dinga kisem sum-enga kibol umle bel lhengle kong abonchan akipoh mang tauve.
Lonce, lopate, utrinjala, žlice in vse posode iz brona, s katerimi so služili, so odnesli proč.
15 Sepai lamkaipa Nebuzaradan chun gim namtui kihalna le kong ho chule sana le dangka thengsel'a kisem thildang dang ho jouse jong akilah gam’in ahi.
Ponve za žerjavico, skledice in takšne stvari, ki so bile zlate v zlatu in srebrne v srebru, je poveljnik straže odnesel proč.
16 Sum-eng’a kisem khompi teni, twikonglen, akhom atunna tenia kimang umle bel, lheng le konga kimang sumeng chengse chu agihdan anasa behseh jengin tejou hilou ahi. Hiche thilkeo hose se hi Solomon lengpan Pakai houin na pang dinga anasem ho chu ahi.
Dva stebra, eno morje in podstavke, ki jih je Salomon naredil za Gospodovo hišo. Brona vseh teh posod je bilo brez teže.
17 Khomkhat chu asandan tong som le tong get alhingin, aluvumma chu alutomding sum-enga kisem asandan tong thum cheh a lhingin, chule khut them lah a kijempah a kolbuthei pahcha jem banga aluvum kimvella kisem sohkei ahi.
Višina enega stebra je bila osemnajst komolcev in kapitel na njem je bil iz brona. Višina kapitela tri komolce, in spleteno delo in granatna jabolka na kapitelu naokoli vsa iz brona. Podobno tem je imel drugi steber s pletenim delom.
18 Nebuzaradan sepai lamkaipa chun thempulen Seraiah le thempu ni lhinna Zephaniah kitipa chutoh kelkot ngah apangji mithum chutoh sohchang dingin akai mangin ahi.
Poveljnik straže je vzel Serajája, vélikega duhovnika in Cefanjája, drugega duhovnika in tri čuvaje vrat
19 Chujongleh khopi sunga akisel nalai mipi holah a konin, Judah te dia gal lamkaipa leh lengpa thumop a pang mi nga, sepaite gamsungmi simtohle apang alamkai pauvin lekhasun’a amanpa leh khopi sunga kimandoh mi somgup chutoh anakai mangthan ahi.
in iz mesta je vzel častnika, ki je bil postavljen nad bojevniki in pet mož izmed tistih, ki so bili v kraljevi prisotnosti, ki so bili najdeni v mestu in glavnega pisarja vojske, ki je nabiral ljudstvo dežele in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili najdeni v mestu.
20 Sepai lamkaipa Nebuzaradan chun, amaho jouse chu Riblah khomun ah Babylon lengpa henga ahinkai luttan ahi.
Nebuzaradán, poveljnik straže, je te vzel in jih privedel k babilonskemu kralju v Riblo
21 Riblah kho Hamath gamsunga chun Babylon lengpan abonchauvin adengin athat sohtai. Chuin Judah mite chu agamsung uva konin sohchang din aki kaimang sohtauvin ahi.
in babilonski kralj jih je udaril in jih usmrtil v Ribli, v Hamátovi deželi. Tako je bil Juda odveden proč iz svoje dežele.
22 Hijou chun Nebuchadnezzer lengpan Shaphan tupa, Ahikam chapa Gedaliah chu Judah gam’ah hung kidalha mipiho chunga gamvaipo dingin ana pansah in ahi.
Glede ljudstva, ki je preostalo v Judovi deželi, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar pustil, celo nad njimi je postavil Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána, vladarja.
23 Babylon lengpa Nebucahdnezzar in Gedaliah kitipa hi gamvaipon apansah taiti Judah mi sepai holeh apipui houvin ajah phat’un, amahon Gedaliah chu Mizpah a akimupi din ana cheuvin ahi. Amahochu Nethaniah chapa Ishmael, Kereah chapa Johanan, Netophath khomi Tanhumeth chapa Seraiah, Maacath khomi chapa Jezaniah chule akho midang jouse ahiuve.
Ko so vsi poveljniki vojsk, oni in njihovi možje, slišali, da je babilonski kralj postavil Gedaljája za voditelja, so prišli h Gedaljáju v Micpo. Celo Netanjájev sin Jišmaél, Karéahov sin Johanán, Serajá, sin Tanhúmeta Netófčana in Maahčánov sin Jaazanjá, oni in njihovi možje.
24 Hichun Gedaliah chu amaho kom’achun akihahsel’in hitin aseije, “Ima kichatna le tijatna nei hih hellun, gamsunga chun lungmong in cheng un, chule Babylon lengpa thuhi ngaiyun, chutile nangho dinga imajouse phajeng ding ahi,” tin alungmon sah’un ahi.
Gedaljá je prisegel njim in njihovim možem ter jim rekel: »Ne bojte se biti služabniki Kaldejcem. Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju in z vami bo dobro.«
25 Ahivangin hiche kumma lhasagi lhin phat’in leng insunga peng mi, Elishama tupa Nethaniah chapa Ishmael chu sepai somkhat toh ahung konin Mizpah khoa hin Gedaliah leh Judah mite toh Babylon mite umkhom apanpi chengse chu ahung delkhum mun athat tauve.
Toda pripetilo se je v sedmem mesecu, da je prišel Jišmaél, Netanjájev sin, Elišamájev sin, iz kraljevega semena in deset mož z njim in udaril Gedaljája, da je umrl in Jude in Kaldejce, ki so bili z njim v Micpi.
26 Hiche jou chun Judah ho aneovapat alenpen geijin chujongleh asepai lamkaiho geijin kichatah’in Egypt lang’ah ajam gam tauvin ahi, ajeh chu Babylon miten i-ahinlo diu ham tichu kicha a ahiuve.
Vse ljudstvo, tako mali kakor veliki in poveljniki vojsk, so vstali in prišli v Egipt, kajti bali so se Kaldejcev.
27 Judah lengpa Jehoiachin sohchanna kum somthum le sagi alhin’in, Hiche kum chuche lha, nisom ni le ni sagi lhin nin Evil-merodach chun Babylon lengmun ahinlo tan ahile, Jehoiachin chu akhoto in songkulla konin alhadoh tan ahi.
Pripetilo se je v sedemintridesetem letu ujetništva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, na sedemindvajseti dan meseca, da je babilonski kralj Evíl Merodáh, v letu, ko je začel kraljevati, povzdignil glavo Judovega kralja Jojahína iz ječe
28 Amahin Jehoiachin chu ngailutna neitah’in akihoupi in, Babylon’a leng dang kihen ho sangin mun sang apen jana ana pen ahi.
in prijazno govoril z njim in njegov prestol postavil nad prestol kraljev, ki so bili z njim v Babilonu
29 Aman Jehoiachin chu songkul von khel chun vonthah anapen chuleh ahinkho lhung keija lengpatoh anneh khom dingin phalna anapen ahi.
in zamenjal njegove jetniške obleke in on je nenehno jedel kruh pred njim, vse dni svojega življenja.
30 Hiti chun Babylon lengpan ahinkho lhumkeiya niseh’a aneh ding an agontoh peh in, ama neh ding chan khat akisem jing jeng tan ahi.
Njegova renta mu je bila dana od kralja, nenehna renta, dnevna mera za vsak dan, vse dni njegovega življenja.
