2 Thusimbu 36
1 Judah mipiten Josiah chapa Joahaz chu Jerusalem mah leng changdin thao anu taove
Potem je ljudstvo dežele vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga v Jeruzalemu postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta.
2 Joahaz hi Judah te lengmun ahinlochun kum 23 (Somni le thum) alhing taan ahi. Amahin Jeruselam mah lhathum bou vai anahomme
Joaház je bil star triindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece.
3 Egypt lengpa Neco in galhingin ana man in chuleh Judahten dangka K. g 3400 (Sangthum le Ja li) chuleh Sana K. g 34 kai apeh diuvin thu apen ahi
Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu in deželo obsodil na sto talentov srebra in talent zlata.
4 Neco chun Joahaz sopipa Eliakim chu amin khelpeh in Jehoiakim asah in Judah te lengin apansah tan ahi. Joahaz vangchu Egypt lang apuitaan ahi
Egiptovski kralj je postavil njegovega brata Eljakíma [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom ter njegovo ime spremenil v Jojakím. Neho je vzel njegovega brata Joaháza in ga odvedel v Egipt.
5 Jehoiakim chu Judah te lengpa ahung panchun kum 25 (Som ni le nga) alhingtaan ahi, aman Jerusalem mah kum 11 geijin vai apon ahi. Amahin Pakai pathen dounaan chonset anabollin ahi
Jojakím je bil star petindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljevati enajst let. Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga.
6 Babylon lengpa Nebuchadnezzer chun Judah te chunga gal ahin bollin Jehoiakim chu aman nin thih kollin Babylon geijin akaijin ahi
Zoper njega je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal v okove, da ga odvede v Babilon.
7 Nabuchadnezzer chun houin na kon in thiltam tah jong apodoh in, Babylon na lengte inpia akoijin ahi
Nebukadnezar je v Babilon odnesel tudi posode Gospodove hiše in jih postavil v svoj tempelj v Babilonu.
8 Jehoiakim thilbol ho jouse leh kidah umtah thilse ana bolho jouse chu Israel te leh Judah te lenghon thusim bu a akijihlut sohkeijin ahi, Amahi achapa Jehoiachin nin akhellin leng ahung changin ahi
Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in njegove ogabnosti, ki jih je storil in to, kar je bilo najdeno v njem, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín.
9 Jehoiachin Judah te leng ahung chanchun kum 18 ahung lhingtan ahi, chuleh amahin Jerusalem mah lha thum leh ni som vai nahommin ahi. Amajong hin Pakai dounan chonset ana bollin ahi
Jojahín je bil star osem let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece in deset dni. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh.
10 Chavang ahung lhunphat nin lengpa Nabuchadnezzer lin Jehoiachin chu galhingin anaman in houin sunga thil manlutah ho Babylon na apolutnin ahi. Hitichun Nabuchadnezzer in Jehoiachin pangah Zedekiah chu Judah le Jerusalem chungah vaihom min anapansah in ahi
Ko je minilo leto, je kralj Nebukadnezar poslal in ga privedel v Babilon, s čudovitimi posodami Gospodove hiše in je njegovega brata Sedekíja postavil [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom.
11 Zedekiah Judah te lenga ahung pan chunk um 21 (Som ni le khat) alhingtan ahi, ama Jerusalem mah kum 11 (Som le khat) anavaihom min ahi
Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let.
12 Aman Pakai dounan chonset ana bollin aman Pakaija konna thu aphondoh hojong ana nahsah pon ahi
Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga in se ni ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust.
13 Zedekiah chu Nachadnezzer lengpan ama thuneina noija kitah a pan lajing dinga Pathen minna anakitep sah ahin, ahivangin ama dounan na ahin tong tan ahi. Amahin Israel Pathen Pakai anga kilekit na kisuhnemding ana nompon ahi
Uprl se je tudi zoper kralja Nebukadnezarja, ki ga je pripravil, da priseže pri Bogu. Toda otrdil je svoj vrat in zakrknil svoje srce pred obrnitvijo h Gospodu, Izraelovemu Bogu.
14 Hiche tilouvin jong Judah lamkaiho leh thempu ho chuleh amipiteo chun avelluva cheng namdang ho chonset bol ajuijun doiphung ahou un Pakai amatah in anasuh theng houin jong chu ana suboh un ahi
Poleg tega so se vse vodje izmed duhovnikov in ljudstva zelo pregrešili za vsemi ogabnostmi poganov in oskrunili Gospodovo hišo, ki jo je posvetil v Jeruzalemu.
15 Apu apateo Pakaiyin ama ho gihsal dingin a themgao hou ahin soljingin ahi. Ajeh chu aman amite a houin chu athenga aumding akhohsah ahi
Gospod, Bog njihovih očetov je pošiljal k njim po svojih poslancih, zgodaj vstajal in pošiljal, ker je imel sočutje do njegovega ljudstva in do njegovih prebivališč.
16 Ahinlah amahon Pathen thuhil chu anahsah pouvin athupeh adoudal un a themgao ho anuisatnun Pathen lunghanna achunguva achuh a ahoidoh nadiu abeihel tokah in Pathen doumah abollun ahi
Toda zasmehovali so Božje poslance, prezirali njegove besede in zlorabljali njegove preroke, dokler ni zoper njegovo ljudstvo vstal Gospodov bes, dokler tam ni bilo zdravila.
17 Hijeh hin Pakaiyin achunguvah Babylon lengpa anokhum sah jin ahi. Lengpan Judah khangthah teho chu houin sung geijin athatnin ahi. Aman khangdong leh tehse numei pasal, adamle adamlou khoto na aneipon ahi. Pathen nin lengpa khutnah apedoh gamsih seh in ahi
Zato je nadnje privedel kralja Kaldejcev, ki je njihove mladeniče usmrtil z mečem v hiši njihovega svetišča in ni imel sočutja nad mladeničem ali mladenko, starcem ali tistim, ki je sklonjen zaradi starosti; vse jih je izročil v njegovo roko.
18 Babylon lengpan houin sunga thilman lutah tah ho lengpa leh anoija natong lamkai ho neile gou hojouse chu achommin Babylon langah akinung letan ahi
Vse posode Božje hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše in kraljeve zaklade in [zaklade] njegovih princev; vse te je prinesel v Babilon.
19 Aman houin leh khopi chu ahal lha in, leng inpi ahin anei agou ho jouse ahin achommin khopi paljong avolhu jengin ahi
Zažgali so Božjo hišo, porušili jeruzalemsko obzidje, vse palače požgali z ognjem in uničili vse njegove čudovite posode.
20 Aman mipi ahingdoh ho jouse chu Babylon na atollut nin hiche achun amahon amaleh ason apah hogeijin soh a ahin
Tiste, ki so pobegnili pred mečem, je odvedel v Babilon, kjer so bili služabniki njemu in njegovim sinovom do kraljevanja perzijskega kraljestva,
21 Pathennin Jeremiah themgao komma ana phondoh: “Agamchu kum 70 (Som sagi) sunga ahomkeova hung kijamding – cholngah ni ana nitlou nao kum hochu anasah doh sah got ahi”
da izpolni Gospodovo besedo po Jeremijevih ustih, dokler se dežela ne naužije svojih šabat, kajti dokler leži zapuščena, praznuje šabate, da izpolni sedemdeset let.
22 Persia lengpa Cyrus chu leng ahung chan kum masapen nin Pakaiyin themgao Jeremiah ana seidoh sahchu ahin guilhun sah in ahi. Aman Cyrus chu hitihin thupeh ahin neisah in hichu agamsung pumpia kithong tah a simdoh tho dingin anjih thon ahi
Torej v prvem letu perzijskega kralja Kira, da bi se Gospodova beseda, govorjena po ustih Jeremija, lahko dovršila, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč:
23 Hichehi Persia lengpa Cyrus thupeh ahi “Pakai van Pathen nin vannoi leiset apumpia ei vaihom sah in chuleh Juda gam ma um Jerusalem ma houin tundoh na ding ngin mopohna jong eipen ahi. Tun Pathen mite hojouse chu nagam languva nakile diu ahi tai, Pakai na Pathennu chun napui taohen” atin ahi
»Tako govori Kir, kralj Perzije: ›Vsa kraljestva zemlje je Gospod, Bog nebes, izročil meni in zadolžil me je, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdo je tukaj med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Gospod, njegov Bog naj bo z njim in naj ta gre gor.‹«
