< 1 Lengte 9 >

1 Tun Solomon in Pakai Houin leh ama Leng inpi asa chaitan ahi. Aman toh dinga agon toh dungjuijin ijakai atongchai soh hel tan ahi.
Pripetilo se je, ko je Salomon dokončal gradnjo Gospodove hiše, kraljeve hiše in vsega, kar je Salomon želel, kar mu je ugajalo storiti,
2 Hichun Pakai chu tu masang’a Gibeon na ana kilah bang bang in, tun ani vei channa in Solomon kom ah ahung kilah kit tan ahi.
da se je Gospod drugič prikazal Salomonu, kakor se mu je prikazal pri Gibeónu.
3 Pakaiyin, “Keiman natao nale na ngaichat na hinlhut hochu kahe tai. Keiman hiche houin hi ka thenso tai. Hichehi ai-tih channa keima min kija jing na dinga nasahdoh ahitai. Hiche hi ka lungthim gil’a ka ngainat khat ahijeh'in keiman hiche hi vesui jing nang’e.
Gospod mu je rekel: »Slišal sem tvojo molitev in tvojo ponižno prošnjo, ki si jo storil pred menoj. Jaz sem posvetil to hišo, ki si jo zgradil, da tja na veke postavim svoje ime in moje oči in moje srce bodo neprestano tam.
4 Chuleh nang in napa David banga kitah tahleh lungtheng tah’a neijuiya, kathupeh leh ka Dan ho nanit jing’a kachondan najui jing’a ahileh,
Če boš hodil pred menoj, kakor je hodil tvoj oče David, v neokrnjenosti srca in v poštenosti, da storiš glede na vse, kar sem ti zapovedal in da boš ohranjal moje zakone in moje sodbe,
5 Hitengle chun Israel lenggam hi tonsotna katundoh jing ding ahi. Ajeh chu napa David kom’a kana kitepna banga Israel laltouna’a hi nachilhah khat katousah jing ding ahi.
potem bom na veke utrdil prestol tvojega kraljestva nad Izraelom, kakor sem obljubil tvojemu očetu Davidu, rekoč: ›Ne bo ti manjkal mož na Izraelovem prestolu.‹
6 Ahinla nangma ahilouleh na chilhah ten nangma kaseipeh, ka Dan sem holeh kathupeh hohi napaidoh’a, na juida-a pathen dang nahou uva na jon uleh,
Toda če se boste obrnili od sledenja meni, vi ali vaši otroci in ne boste ohranjali mojih zapovedi in mojih zakonov, ki sem jih postavil pred vas, temveč boste šli in služili drugim bogovom in jih oboževali,
7 Keiman hiche gam kapeh nauva Israel hi kakaidoh ding kamin loupina ding’a hiche Houin ka thensosa jong hi kapaidoh ding chule Israel jong hi nam dangte nuisat leh tot thanghoiya naum ding’u ahi.
potem bom Izraela odsekal iz dežele, ki sem jim jo dal in to hišo, ki sem jo posvetil za svoje ime, bom vrgel iz svojega pogleda in Izrael bo med vsemi ljudstvi pregovor in tarča posmeha.
8 Chujongle tuhin hiche houin hi thupi lheh jeng jong leh hiteng chule ahinho pa jousen alu u apei uva adatmo diu ahi. Amaho ki dong to uvintin, “Itidan na Pakaiyin hiche gamle hiche houin hi manlou aso hi tam?” ati diu ahi.
In ob tej hiši, ki je visoka, bo vsak, kdor gre mimo nje, osupel in bo sikal. Rekli bodo: ›Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‹
9 Chule amaho chu hitia hi kidonbut todiu ahi, “Ajeh chu hiche mite hin Egypt’a kon’a apu apa teu hin puidoh’a, Pakai a Pathen’u chu adondauva Pathen dang ahou uva, achibai jeh’u ahi, hijeh’a chu Pakaiyin a chung uva hitobang hamset nahi alhunsah ahitai,” ati diu ahi.
Odgovorili bodo: ›Ker so zapustili Gospoda, svojega Boga, ki je njihove očete privedel ven iz egiptovske dežele in so se oprijeli drugih bogov, jih oboževali in jim služili, zato je Gospod nadnje privedel vse to zlo.‹
10 Solomon in Pakai Houin asah nale ama leng inpi sahna a kum somni a sulut nung phat kichai lam in,
Pripetilo se je ob koncu dvajsetih let, ko je Salomon zgradil dve hiši, Gospodovo hišo in kraljevo hišo,
11 Aman Tyre Lengpa Hiram chu Galilee gam’a khopi somni chu ana pen ahi. (Hiram hin, Solomon in anathum dungjuiya, Cedar le Cypress thing chuleh sana ana peh ahi)
( torej tirski kralj Hirám je Salomona opremil s cedrovim lesom, cipresovim lesom in z zlatom, glede na vso njegovo željo) da je nató kralj Salomon Hirámu dal dvajset mest v galilejski deželi.
12 Ahin Tyre a konin Hiram hi ahung in Solomon in apeh khopi ho chu ahung ven ahileh akipah behseh pon ahi.
Hirám je prišel iz Tira, da bi videl mesta, ki mu jih je Salomon dal. Le-ta pa mu niso ugajala.
13 Hijeh chun Hiram in Solomon jah’a, “Sopi, hiche khopiho pikhu ipi ding ham?” atin ahi. Hijeh chun Hiram min hiche gamchu Cabul tin amin asah’e, hichun, “pannabei” tina ahi. Tunigei hin hiti chun amin akivo den in ahi.
Rekel je: »Kakšna so ta mesta, ki si mi jih dal, moj brat?« Imenoval jih je dežela Kabúl do tega dne.
14 Ahiyeng vang'in Hiram in Solomon chu sana talent jakhat le somni ana pen ahi.
Hirám je poslal h kralju sto dvajset talentov zlata.
15 Solomon lengpan soh na tong mi anagoiya anasahdoh ho chu; Pakai Houin, Leng inpi le avel ho, Jerusalem pal kikaikhum, Hazor, Megiddo leh Gezer khopi ho chu ahi.
In to je razlog dajatve obveznega dela, ki ga je dvignil kralj Salomon, da zgradi Gospodovo hišo, svojo lastno hišo, Miló, jeruzalemsko obzidje, Hacór, Megído in Gezer.
16 Egypt lengpa Pharaoh in Gezer chu gal anokhum’a analah a, Canaan mite anatha gam’a meiya ahal lhah jou uva hiche khopi chu Solomon toh kicheng achanu akanpeh ahi.
Kajti faraon, egiptovski kralj, je odšel gor, zavzel Gezer, ga požgal z ognjem in umoril Kánaance, ki so prebivali v mestu in ga dal za darilo svoji hčeri, Salomonovi ženi.
17 Solomon in hiche Gezer khopi chu asapha kit’in, aman Beth-horon noi lang khopi ho jong chu asapha kit in ahi.
Salomon je zgradil Gezer, spodnji Bet Horón,
18 Hiche gamsung’a gam mang lah’a um Baalath le Tamar jong chu ahi.
Baalát, Tadmór v divjini, v deželi
19 Aman thilkholna ding leh sakol ho leh sakol kangtalai ho koina dingin jong khopi ho ana sadoh in ahi. Aman Jerusalem le Lebanon nah chu leh agam sung pumpi’a asah doh nom jouse ana sah doh sohkei ahi.
in vsa skladiščna mesta, ki jih je imel Salomon in mesta za njegove bojne vozove in mesta za njegove konjenike in to, kar je Salomon želel, da zgradi v Jeruzalemu, na Libanonu in po vsej deželi svojega gospostva.
20 Agam sung’a chun Israel mi hilou phabep jong ana cheng un ahi. Ama ho chu Amon mite, Hit mite, Perizz mite, Hiv mite leh Jebus mite ahiuve.
Na vse ljudstvo, ki je preostalo od Amoréjcev, Hetejcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili od Izraelovih otrok,
21 Ama hohi Israel miten anatha moh nam mite sonle chilhah ho ahiuve. Hijeh chun Solomon nin Ama ho chu soh natong in ana pansah in hiti hin ama hon tuni geijin soh na natong in ana pang jing un ahi.
na njihove otroke, ki so za njimi preostali v deželi, ki jih Izraelovi otroci niso mogli popolnoma uničiti, je Salomon naložil dajatev davka prisilnega dela do tega dne.
22 Solomon in Israelte vang namna a natong lah’a ana pansah pon ahi. Hiti hin Israel mite chu galsat sepai leh gal lamkai jat chom chom in ana pansah in sakol kangtalai tol in jong ana pansah in ahi.
Toda izmed Izraelovih otrok Salomon ni naredil nobenega sužnja, temveč so bili bojevniki, njegovi služabniki, njegovi princi, njegovi poveljniki, vodje njegovih bojnih voz in njegovi konjeniki.
23 Solomon in gam sung’a kivaihomna a natoh jat chom choma a lamkai ding leh avesui dingin mi ja-nga le somnga ana pansah in ahi.
Ti so bili glavni častniki, ki so bili nad Salomonovim delom, petsto petdeset, ki so nadzorovali ljudstvo, ki je opravljalo delo.
24 Solomon in Pharaoh chanu a kichenpi ajinu chu David khopi’a konin Leng inpi thah ama ding’a ana sahpeh na mun a chun achonlut in ahi. Hiche achun Solomon nin hiche inpi to kimat in dang jong asan ahi.
Toda faraonova hči je prišla gor iz Davidovega mesta k svoji hiši, ki jo je Salomon zgradil zanjo. Potem je zgradil Miló.
25 Solomon in Pakaija maicham semna dinga ana sah mun ahin pumgo thilto le chamna thilto kumkhat sung in thumvei ana bol jin ahi. Aman Pakai ah gim namtui jong ana hal nam jin ahi. Hiti hin Houin Sahdohna a natohna jouse chu ana chaisoh kei jin ahi.
Trikrat na leto je Salomon daroval žgalne daritve in mirovne daritve na oltarju, ki ga je zgradil Gospodu in zažgal je kadilo na oltarju, ki je bil pred Gospodom. Tako je dokončal hišo.
26 Solomon Lengpan Twikhanglen pang, Edom gam ah Elath kong kai mun kom ah kong-in-nei hon khat ana sem’e.
Kralj Salomon je naredil floto ladij v Ecjón Geberju, ki je poleg Elota, na obali Rdečega morja, v edómski deželi.
27 Hiram in kongtol themho Solomon mite toh kongtol khom dingin ahinsol peh in ahi.
Hirám je s Salomonovimi služabniki poslal v floto svoje služabnike, pomorščake, ki so imeli znanje o morju.
28 Ama hon Ophir munna atol un chule Solomon dingin sana talent jail le somni ahinpoh peh un ahi.
Prišli so do Ofírja in od tam vzeli zlato, štiristo dvajset talentov in to prinesli h kralju Salomonu.

< 1 Lengte 9 >