Joba 30
1 Tedae a kum la kai lakah aka noe long khaw kai taengah luem uh coeng. Te rhoek kah a napa pataeng ka boiva kah ui taengah khueh ham ka hnawt lah mako.
Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
2 Amih kut dongkah thadueng khaw kai taengah metlam a om? Amih te a hminkhah lamni a paltham.
Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
3 Vaitahnah neh khokha rhamling lamkah pumhong loh hlaem vaengah khohaeng neh imrhong kah rhamrhae te a cilh.
Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
4 Tangpuem dongkah baekkoi te a hlaek uh tih a buh la hlingcet yung a khueh.
Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
5 A nam lamloh a haek uh tih amih taengah hlanghuen bangla a o uh.
Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
6 Soklong cakhom kah laipi neh thaelsawk khui ah kho a sak.
da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
7 Tangpuem khuiah pang uh tih lota hmuiah poem uh.
Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
8 Aka ang ca rhoek neh ming mueh ca rhoek ni khohmuen lamloh a hawt uh.
Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
9 Te dongah amih kah rhotoeng la ka om coeng tih amih taengah ol la ka om.
Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
10 Kai aka tuei rhoek tah kai lamloh lakhla uh tih ka mikhmuh ah timtui khaw tuem uh pawh.
Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
11 A lirhui lakah ka lirhui he pawl coeng. Te dongah kai he m'phaep tih ka mikhmuh ah kamrhui han tueih uh.
Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
12 Ka bantang kah hlangyoe loh tlai ka kho a kalh. Amih kah rhainah caehlong te kai taengah a picai uh.
Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
13 Ka talnah khuiah ka hawn a mak uh tih, amih aka bom pawt khaw hoeikhang uh.
Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
14 A puut aka len bangla ael uh tih a khohli rhamrhael hmuiah paluet uh.
Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
15 Kai soah mueirhih pai tih khohli bangla ka moeihoeihnah a hloem vaengah kai kah khangnah te khomai bangla a yah.
Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
16 Kai lamloh ka hinglu a kingling coeng tih phacip phabaem khohnin loh kai n'tuuk.
Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
17 Khoyin ah ka rhuh te ka pum dong lamloh a cueh. Kai aka thuek he a dim moenih.
Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
18 Thadueng cungkuem dongah ka pueinak a phuelhthaih tih ka angkidung te rhawnmoep bangla ka vah.
Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
19 Kai he dikpo khuila n'dong tih laipi neh hmaiphu bangla n'thuidoek.
Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
20 Na taengah bomnah kam bih dae kai nan doo moenih. Ka pai akhaw kai he nan yakming moenih.
Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
21 Kai soah a muen la na poeh tih na ban thaa neh kai nan konaeh thil.
Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
22 Kai he khohli dongah nan phueih. Kai nan ngol thil vaengah kai nan paci sak tih lungming cueihnah a yawn.
Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
23 Mulhing boeih kah tingtunnah im la dueknah neh kai nan mael sak ham khaw ka ming.
Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
24 A yoethaenah khuiah bombihnah a yaak vaengah kut aka thueng he lairhok dongah a om moenih.
Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
25 Khohnin a mangkhak dongah ka rhap tih khodaeng dongah ka hinglu a omdam moenih.
Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
26 A then ka lamtawn vaengah boethae ha pawk. Vangnah te ka ngaiuep vaengah a hmuep ha pai.
Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
27 Ka bung he tlawk tih a kuemsuem moenih. Kai he phacip phabaem khohnin loh n'doe.
Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
28 Khomik a tal dongah maelhmai a hmuep la ka cet. Hlangping neh ka pai tih ka pang.
Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
29 Pongui kah a manuca neh tuirhuk vanu kah a hui la ka om.
Brat sem zmajem in družabnik sovam.
30 Ka vin khaw kamah dong lamloh mu tih ka rhuh khaw kholing neh tlum coeng.
Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
31 Ka rhotoeng te nguekcoinah la, ka phavi rhah ol la poeh.
Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.
