< Joba 14 >

1 Huta kah a sak hlang he a khohnin toi tih khoponah khaw hah.
Človek, ki je rojen iz ženske, je malo-dneven in poln težav,
2 Rhaipai bangla phuelh tih a oh uh. Khokhawn bangla yong tih pai voel pawh.
poganja kakor cvet in je odtrgan, odleti tudi kakor senca in ne nadaljuje.
3 Te soah ngawn tah na mik tueng tih kai he na taengkah laitloeknah dongla na khuen.
Mar odpiraš svoje oči nad takšnim in me s seboj vodiš na sodbo?
4 Rhalawt lamloh a cuem la aka khueh te unim? Pakhat pataeng om pawh.
Kdo lahko privede čisto stvar iz nečiste? Niti en.
5 A khohnin neh a hla taenah khaw namah taengah hangdang. A oltlueh te a oltlueh bangla na saii tih poe thai pawh.
Ker so njegovi dnevi določeni, je število njegovih mesecev s teboj; ti si določil njegove meje, ki jih ne more prestopiti.
6 Anih lamloh vawl mangthong lamtah amah hnin at kutloh bangla a ngaingaih hil toeng saeh.
Obrni se od njega, da lahko počiva, dokler svojega dneva ne bo dovršil kakor najemnik.
7 Thing ham tah a vung akhaw ngaiuepnah om pueng. Te dongah koep mikhing vetih a dawn khaw ngoeng mahpawh.
Kajti upanje je za drevo, če je posekano, da bo ponovno pognalo in da njegove nežne veje ne bodo odnehale.
8 Diklai khuiah a yung patong mai tih laipi khuiah a ngo duek cakhaw,
Čeprav se njegova korenina v zemlji postara in njegov štor umre v zemlji,
9 tui bo ah duei vetih thinghloe bangla a pae cawn ni.
vendar preko vonja vode vzbrsti in požene veje kakor rastlina.
10 Tedae hlang tah duek tih rhaa uh coeng. Hlang he a pal phoeiah tah melam a om.
Toda človek umre in obleži. Da, človek izroči duha in kje je?
11 Tuitunli lamkah tui khaw khawk dae tuiva loh a khah vaengah tah kak.
Kakor vode izhlapevajo iz morja in se poplava izsušuje in posuši,
12 Hlang khaw yalh tih thoo voel pawh. Vaan a om pawt due khaw haenghang pawh. Amih te ih kung lamloh haenghang uh mahpawh.
tako se človek uleže in ne vstane. Dokler ne bo več neba, se ne bodo prebudili niti ne bodo dvignjeni iz svojega spanja.
13 Unim saelkhui ah a paek lah ve? Kai he nan khoem lah vetih na thintoek a mael duela kai nan thuh lah mako. Kai hamla oltlueh na khueh vetih kai nan poek mako. (Sheol h7585)
Oh, da bi me hotel skriti v grob, da bi me varoval na skrivnem, dokler tvoj bes ne mine, da bi mi določil določeni čas in me spomnil! (Sheol h7585)
14 Hlang he duek koinih hing venim? Kamah kah caempuei hnin boeih he ka thovaelnah a pawk hil ka lamtawn bitni.
Če človek umre, mar bo ponovno živel? Vse dni svojega določenega časa bom čakal, dokler ne pride moja sprememba.
15 Nan khue vaengah kai loh nang te ka doo bitni. Na kut dongkah bibi dongah na moo bitni.
Klical boš in jaz ti bom odgovoril; imel boš željo po delu svojih rok.
16 Ka khokan he na tae pawn vetih ka tholhnah khaw na dawn mahpawh.
Kajti sedaj šteješ moje korake. Mar ne paziš nad mojim grehom?
17 Ka boekoek hnocun khuiah catui a hnah thil tih kai kathaesainah na dah thil bitni.
Moj prestopek je zapečaten v mošnji in ti zašiješ mojo krivičnost.
18 Tedae Tlang khaw cungku tih moelh. Lungpang pataeng a hmuen lamloh thoeih.
Zagotovo padajoča gora pride v nič in skala je odstranjena iz svojega kraja.
19 Lungto khaw tui loh a hoh tih a kongnawt loh diklai laipi a yo. Te dongah hlanghing kah ngaiuepnah na pal sak.
Vode brusijo kamne. Ti izpiraš stvari, ki rastejo ven iz zemeljskega prahu in ti uničuješ upanje človeka.
20 Anih te a yoeyah la na khulae tih a hmai a tal la a van daengah anih te na tueih.
Na veke prevladuješ zoper njega in on premine. Spreminjaš njegovo obličje in ga pošiljaš proč.
21 A ca rhoek a thangpom uh dae a ming moenih. Muei uh cakhaw amih a yakming moenih.
Njegovi sinovi so prišli v čast in on tega ne ve. Ponižani so, toda tega ne zaznava o njih.
22 Tedae a pumsa tah a taengah tih thak a khoeih tih a hinglu khaw amah hamla nguekcoi,” a ti.
Toda njegovo meso na njem bo imelo bolečino in njegova duša znotraj njega bo žalovala.«

< Joba 14 >